Dajte nam ideologijo!

Odlična strategija, zdaj je treba samo še počakati, da Janša da častno pionirsko besedo, pa smo rešeni! Politika se bo vrtela samo okoli pravih tem, pri katerih so se ti isti poslanci odlično izkazali, recimo okoli dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Finančni minister je hladno, v imenu lobijev, zrušil vlado, s tem ko je finančno in tudi etično mejo postavil na piškavih deset milijonov. Nekaj tednov prej sta se ministrovo ime in njegova fotografija pojavila na družbenih medijih skupaj z njegovim priporočilom, naj si Slovenci z nakupom nekega e-denarja neverjetno izboljšajo svoje gmotno stanje. Je šlo za kaj drugega kot za prevaro in poskus od ljudi izmamiti denar? Finančni minister bi se moral odzvati z demantijem, z opozorilom državljanom, naj ne nasedajo takim dragim trikom, in morda s širšim ozaveščanjem javnosti o nevarnosti te vrste špekuliranja. Zgodilo se ni nič od tega, kar odpira upravičeno državljansko vprašanje za ministra, ali je morda sam imel kaj od tega posla. Premieru v odstopu preostane samo globok razmislek o tem, koliko je pridobil z angažiranjem tehnokratov, ki so v politiki labilni, zlasti ko gre za etiko. Priznam, da so po tej plati tudi poslanci precej labilni … Že to zadostuje, da se državljan globoko zamisli o čemerkoli, kar je razglašeno za "tekoči" posel, tehnično vprašanje in redno delo v parlamentu; prav to očitno sploh ne deluje. Ostaja torej vprašanje ideologije, ki se ga poslanci tako grozno bojijo, ker je menda v preteklosti povzročilo toliko slabega. Samo tistim, bi rekla, ki se bojijo, da jih nekje ne bi ujela agresivna revizija zgodovine in intenzivna propaganda z desnice. Vendar obstajajo tudi širši vidiki ideološke ovire. Dober primer bi bil minister in vodja razpadajoče stranke Počivalšek, ki mu res nihče ne bi zastavil nobenega vprašanja v zvezi z nobeno ideologijo. Problem je globlji. Ko še en minister na razgovor o novih komunikacijskih tehnologijah povabi na eni strani predstavnike znanosti in na drugi strani predstavnike praznoverja ter v javnosti vztrajno ponavlja, da je povabil predstavnike "dveh mišljenj", se razkrije zastrašujoča temeljna nevednost oblasti: eno od obeh mišljenj preprosto ni mišljenje, tisto praznoverno. Niti po enem merilu se ne kvalificira kot mišljenje, ampak samo kot lažno legitimirano neznanje – in legitimnosti mu ne daje nihče drug kot minister sam! Gre torej za soočenje znanstvenega mišljenja in množice, obveščene prek interneta in neizobražene, začenši s konkretnimi znanji pa vse do spretnosti razmišljanja in razlaganja.
Drugi primer tega, kar se dogaja v ministrskih glavah, smo videli med pogovorom s šeficama dveh strank na državni televiziji. Alenka Bratušek je predstavila svojo že objavljeno zamisel o projektni vladi. Ideja je njena, ne glede na to, kaj si mislimo o tem. Tam je bila tudi ministrica Pivčeva, ki se pravkar dogovarja z Janšo. V zanosu je pograbila (ukradla) privlačno besedo in občinstvu pojasnila, da gre pravzaprav tudi v tem primeru za projektno vlado … Zmeda je bila popolna, voditeljica se je še nekako znašla. Pivčeva je v vsakem primeru jasno pokazala, kako delujejo "projektni" možgani v poslanski/ministrski/voditeljski glavi: lov na privlačne besede, vsebino praznega blebetanja je vedno odprt, le da katastrofalno manjka misel. Za političarko/politika to ne bi bila posebej relevantna kritika. Toda tukaj gre ravno za politično zmedo, za neobvladovanje osnovne veščine, da se odmeri, razmišlja vsaj en korak naprej in oceni, kaj je bolj koristno, ne nazadnje tudi za njeno stranko.
Sklep se v glavnem glasi, da niti voditelji strank niso usposobljeni za razgovor o ideologiji, slutijo pa, da je to nekaj slabega, vsaj ko gre za Janšo. Toda nimajo prav, saj Janša že več kot trideset let ni sposoben razmišljati ideološko. Dokler je, je to počel povprečno, kolikor je bilo pač potrebno za kariero v Zvezi komunistov. Te potrebe že zdavnaj ni več. Ideologija je zadnje, o čemer znajo in zmorejo govoriti poslanci srednje desnega spektra. Škoda, razmišljanje o ideologijah lahko samo okrepi sposobnost mišljenja in olajša, da se znajdeš v politiki. Z leve strani že dolgo nismo slišali dobre ideološke razprave, najmlajša stranka pa take razprave očitno hrani za notranjo uporabo. Na njenem primeru bi se sicer lahko druge stranke učile, kako je mogoče ob konkretnih političnih potezah v dobri luči predočiti, kako je videti skrito ideološko besedilo.