Dejstva: Dobili bomo najstarejšega predsednika ZDA

Vojislav Bercko Vojislav Bercko
07.11.2020 04:40
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Reuters

• Prvi predsednik Združenih držav Amerike George Washington (1732-1799) ni imel nobenih težav z volitvami, kot jih poznamo danes. Bil je edini predsedniški kandidat in prejel stoodstotno podporo. Glasovalo je nekaj več kot 47 tisoč ljudi.

• Bela hiša na naslovu Pennsylvania Avenue 1600 v Washingtonu je rezidenca ameriških predsednikov od leta 1800. Po načrtih irskega arhitekta Jamesa Hobana so jo gradili 28 let, vendar pa je služila kot domovanje ameriških predsednikov le do vojne z Angleži, ki so jo leta 1812 požgali. Stavbo v neoklasicističnem stilu so obnovili v petih letih, da se je vanjo vselil predsednik James Monroe. Predsedniške pisarne je v znamenito Zahodno krilo preselil predsednik Theodore Roosevelt leta 1901, še bolj znamenito Ovalno pisarno pa je kot prvi pričel uporabljati njegov naslednik William Howard Taft.

• Ameriškega predsednika ljudje ne volijo neposredno, kot smo vajeni v Evropi, temveč ima vsaka od 50 zveznih držav določeno število elektorjev, odvisno od števila prebivalcev. Največ jih ima Kalifornija, in sicer 55, najmanj, po tri, pa Aljaska, Vermont, Delaware, Wyoming in Montana. Skupno je 538 elektorjev, predsednik pa mora osvojiti 270 elektorskih glasov. Zato se lahko zgodi, da na volitvah zmaga predsednik, ki ni dobil največjega števila glasov volivcev. Doslej je bilo takih predsednikov pet, med njimi je tudi sedanji predsednik Donald Trump, ki ga je Hillary Clinton premagala za okoli tri milijone glasov - in izgubila volitve. Največji moralni poraženec pa je bil leta 1924 predsedniški kandidat Andrew Jackson, ki je osvojil deset odstotkov glasov več od nasprotnika Quincyja Adamsa, a je zaradi več elektorskih glasov predsednik postal slednji.

• Ne glede na to, ali na letošnjih volitvah zmaga Donald Trump ali Joe Biden, v vsakem primeru bo na dan prisege 20. januarja prihodnje leto najstarejši predsednik ZDA. Biden bo takrat star 78 let in dve meseca, Trump 74 let, sedem mesecev in šest dni. Trump je bil 20. januarja 2016 ob svoji inavguraciji s 70 leti, sedmimi meseci in šestimi dnevi starosti že tako ali tako najstarejši predsednik, ki je prisegel. Pred njim je bil rekorder Ronald Reagan (1981-1989), ki pa je bil ob prisegi star dva tedna manj kot 70 let.

• Čeprav so ženske dobile volilno pravico šele leta 1920, to ni preprečilo Victorii Woodhull, da ne bi leta 1870 kot prva ženska kandidirala za predsednico. To so bili časi, ko ženske niso smele praktično nikamor brez moškega spremstva, niti v trgovino ne. Seveda ni imela niti kančka možnosti, nakopala pa si je kopico problemov. Med drugim jo je stanodajalec vrgel na cesto, njeno hčer pa so spodili iz šole.

• Predsedniške volitve so brez izjeme prvi torek po prvem ponedeljku v novembru. Zveni nelogično, a ima zgodovinski smisel. Ko so v začetku 19. stoletja uvedli to pravilo, so bile ZDA povsem agrarna država. November so izbrali, ker je to za kmetovanje najbolj “mrtev” mesec. Ker so bila volišča redka, je bilo do njih ponekod treba potovati tudi cel dan ali več. Ker so bile nedelje rezervirane za obisk cerkva, so odpadle. Srede so bile rezervirane za sejme in so prav tako odpadle. Torej je ostal najbolj logičen dan torek. Formulacijo prvi torek po prvem ponedeljku pa so uvedli, da ne bi volilni dan sovpadel s praznikom vseh svetih.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta