/ PETEK, 3. DECEMBRA
VRSTA ZA ILUSTRACIJE - Pred galerijo srečam prevajalko Katjo in njeno mamo, stojita v vrsti. Opravičujem se stoječim pod dežniki, ker v petek popoldan čakajo v blatu, Katja pa izstreli: A ni fajn, vrsta za ilustracije! Sedmi Decembrski sejem ilustracije smo predvčerajšnjim odprli v galeriji Vodnikove domačije in na spletu. Veliko se je zgodilo v sedmih letih. Za prepoznavnost avtorjev, medija. Zgradili smo izjemno prodajno pot, po kateri ilustracije te dni množično potujejo v domove po deželi in svetu. Kar je velika reč za ilustratorje, eno bolj ljubeznivih in kolegialnih sekcij, ki je v svetovnem merilu v izjemni formi, živi pa ne prav dobro od svojega dela, in nas, ki ilustracije lahko kje kupujemo. Sodelavka Maša P. Žmitek, ki vodi galerijo in sejem, konec leta na pobudo številnih ustanavlja še Center ilustracije, ki bo na enem mestu predstavljal domače avtorje in avtorice, prostore in organizacije, izobraževal in celostno urejal področje. Načrti niso preveliki za njeno silno voljo in moč.
/ SOBOTA, 4. DECEMBRA
VIKEND JE ZA NIČ - Vikend nikoli ni zanič, je pa za nič, ker se načeloma pri nas strinjamo, da v tednu rabimo en dan brez planov, dan niča, ki to nikoli ni. Ker se v sredi vedno veliko zgodi. Končno se družimo in pogovarjamo. Ko je bila Iva majhna, je kdaj stokala, da ji je dolgčas. To je nekaj najboljšega, kar se ti lahko zgodi!! Že dolgo čas ni bil dolg, in tudi sobota odleti, mi pa se premaknemo le toliko, kolikor traja sprehod po soncu do botaničnega vrta. Na poti ob Ljubljanici čepimo in buljimo v nutrije. Nenavadne živali so to, vzbujajo mešanico fascinacije in studa. Ko te mega podgane pojejo zmaje, bodo postale živa atrakcija najlepšega mesta na svetu. Ko se vrnemo, odprem časopise, ki jih berem samo ob sobotah in skoraj brez izjeme naprej kolumno Dežulovića, enega redkih piscev, ki silovito sijajno prevračajo in obračajo in zabavajo, mi pa se ob tem glasno krohotamo. Jaz že.
/ NEDELJA, 5. DECEMBRA
ZRCALO SVETA, SESTRAM ZVERINAM - Ob nedeljah popoldan otroka za teden dni odhajata v drugi dom, jaz pa se odpravim na drugi del razstave Hinka Smrekarja v Narodno galerijo. Absolutni genij! Kakšna glava, širina, smisel za humor. Umetnost! "Nikoli in nikdar ne bo svet rešen, ker do njega konca bodo vladale sestre – zverine: Neumnost, Zloba, Zavist" napiše ob seriji Zrcalo sveta. V svoj atelje - Vilo Kurnik, kot je hiško poimenoval, se je Smrekar menda pogosto za več tednov zapiral pred svetom. Sedem let zaradi bolezni skoraj ni ustvarjal. Fašisti so ga ustrelili pri njegovih 48 letih. Svet težko prenaša genije in geniji svet.
/ PONEDELJEK, 6. DECEMBRA
KDO ALI KAJ PRENAVLJA? - Kam se boste preselili? Nadležno vprašanje me napada skoraj vsak dan. Julija prihodnje leto na občini pričenjajo celovito obnovo Vodnikove domačije in za slabi dve leti se bomo izselili in pred tem moramo najti prostore za čas vmes. Ko je Igor Samobor odstopil, je ob kosilu tekla debata, da je jako čudno, nenavadno dejstvo, da se od nekoga, ki programsko in finančno vodi nacionalno gledališče, zahteva, da se ob tem ukvarja s tako kompleksno rečjo, kot je obnova stavbe. Pred leti sem poslušala Britanca, arhitekta, vodjo pisarne, ki v regiji skrbi za obnovo stavb kulturne dediščine. Strokovne pisarne, ki vodijo obnovo stavb, se zdi, rabi vsako večje mesto. Od določanja in umeščanja smiselnih vsebin do pridobivanja ustrezne dokumentacije, izbire izvajalcev in vsega vmes. Po predavanju je rekel, da je njegov največji dosežek predvsem v tem, česa vse niso realizirali, kaj vse je odbil, ustavil. Človeška kreativnost je brezmejna. Ob besedi, ki je ne maram, mi pade na misel ograjen vodni tobogan sredi Kongresnega trga - čista voda, ki zapre eno redkih večjih odprtih površin v mestu in teče za zabavo. V okviru Ljubljane, zelene prestolnice Evrope.
/ TOREK, 7. DECEMBRA
SLUŽBA JE DRUŽBA - Velika je sreča, če je tvoja služba živahna družba sposobnih, ki se dobro prenašajo. Pol ekipe jutro odpre v galeriji, kjer odpošiljamo naročila ilustracij. Katja vrti muziko in pripoveduje zgodbe iz domačega brloga, in vse skupaj me spravi v dobro voljo. Katja Preša je izjemna pripovedovalka s posebnim smislom za humor in zdaj je nazaj, leto je hitro minilo. V pisarni s Špelo Frlic odpreva nov dokument - Pravljični studio, Reč, ki jo sestavljaš v glavi, najbolje zagledaš na papirju. Špela je na podlagi dolgoletnega raziskovanja in vodenja inovativnih programov za otroke na domačiji razvila kocke, prosojnice in zemljevid, pripovedovalska orodja, ki se jih bo kmalu, da bi se več in bolj odprte glave pripovedovalo, uporabljalo v učilnicah in domačih dnevnih sobah, in zamišljava si prostor in aktivnosti, s katerimi bo Pravljični studio zaživel v prihodnjem letu. Na vrata je pred časom potrkala ekipa, ki v okviru evropskega projekta na naših programih pilotno preverja, kakšen je interes zasebnega kapitala za financiranje kulturnega sektorja. Znanstvena fantastika. Zasebni kapital, dokument je pripravljen!
/ SREDA, 8. DECEMBRA
SLOVENSKO, KI TE LJUBIM SLOVENSKO - Včasih me heca, da samo še prodajamo. Evo, res je, spet (glej torek). Med prvo karanteno smo z ekipo v podporo založnikom organizirali prvi spletni sejem knjig, veliko uspešnico, in nato serijo manjših sejmov na vrtu DSP, ki je lep, intimen prostor za druženje. Bralcev z založniki in živahne knjižne skupnosti med seboj. Tudi s sejmi je postala bolj povezana. Za vsem je pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature, ki povezuje literarno skupnost v Ljubljani in se na domačiji dobiva ob sredah. Dan gre vedno prehitro mimo.
Kdo bere, kdo piše? Množici sta si pri nas morda res blizu. Pri filmu je drugače, vsaj dvakrat drugače. Gledati je enostavneje kot brati. Pisati in izdajati lažje kot snemati. Film po knjigi Črna mati zemla Kristiana Novaka bo režiral Rok Biček. Kakšni problemi. Slovenski film naj nosi slovensko knjigo! Kepa v želodcu od branja izpred let je še vedno živa, kakšna knjiga v sijajnem prevodu Đurđe Strsoglavec! Bička smo takrat gostili in govoril je predvsem o razvijanju scenarija in dolgotrajnih pripravah, ki so nujne za dober štart filma, in svojem bivanju pri familiji Novak v Zagrebu, leto dni sta že takrat razvijala scenarij! Praktično brez sredstev, domače podpore! Bil je sijajen gost in zvečer pred domačijo se je zdelo, da bomo po mega hrvaški knjižni uspešnici kmalu dobili mega slovenski film.
/ ČETRTEK, 9. DECEMBRA
ZGODILO SE JE ČISTO BLIZU NAS - "Polagoma se zavem, da sem begunec. Človek brez dokumentov in brez obraza, brez sedanjosti in brez prihodnosti. Človek s težkim korakom in strtim telesom, roža zla, nezemeljska in razpršena kot cvetni prah. Nimam več imena, nisem več ne velik ne majhen, nič več sin ali brat. Sem od pozabe premočen pes v dolgi noči brez jutra, brazgotinica na obrazu sveta." Velibor Čolić, Priročnik za izgnance.
Ob 30. obletnici prihoda prvega vala beguncev iz BIH (1992-2022) zbiramo spomine takratnih beguncev in tistih, ki so jim, zdi se večinoma prostovoljno, lajšali življenje. Danes, jutri in pojutrišnjem snemamo, Gaja Naja Rojec in Matjaž Jamnik vodita proces, morda uspe tudi dokumentarni film, in ljudje s svojimi zgodbami prihajajo od vsepovsod. Možnosti pogleda so mnogoterne, prav tako stili vzgodbenih spominov. Na pobudo Maide Džinić, ki se še vedno podpisuje kot nekdanja begunka in na domačij vodi serijo, v kateri gosti pisce in piske z območja nekdanje Jugoslavije, za naslednje leto pripravljamo program, s katerim bomo zbrano vsebino razgrnili javnosti, Mestni muzej pa je prevzel skrb za digitalizacijo in hrambo. V načrtu so razstave, gostovanja avtorjev, pogovori, koncerti, rekonstrukcija begunske gledališke predstave, v sodelovanju z ZRC SAZU priprava pedagoškega gradiva za vstop teme v srednješolske učilnice. Vodnikova domačija je v devetdesetih odprla svoja vrata begunskim otrokom. Literarne delavnice je vodil Josip Osti, glasbene tudi Kreslin, takrat nastaneta pevski zbor Vali in glasbena skupina Dertum, ki odpre novi val sevdaha.
Če imaš tudi ti svojo zgodbo, vredno zapisa, se, prosim, javi!
