(DNEVNIK) Mitja Korošec: Treba je stopiti v čevlje nekoga drugega

Mitja Korošec
15.06.2024 06:00

Nadobudni debater s širokim spektrom konjičkov in interesov. Uči se na II. gimnaziji Maribor, kjer obiskuje program mednarodne mature. Najbolj uživa v družbi svojih prijateljev, naj bo to ob pijači, v avtobusu ali ob igranju kart.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Ilustracija: Ciril Horjak

/ Petek, 7. MAJ

Ob polnoči sedim v avtobusu nekje na avtocesti v Avstriji. Okoli mene so spet le znani obrazi. Smo na poti v Krakov in avtobus preplavlja debaterski vrvež. Debatni klub II. gimnazije in še dva ljubljanska debatna kluba smo skupaj na poti v drugo največje mesto na Poljskem. Čaka nas še deset ur vožnje, ki bo prepletena mešanica debaterskih priprav in nemirnega spanca. Pred vsakim debatnim turnirjem je ista zgodba, pa naj se srečamo na poti po slovenskih železnicah ali v nočnem avtobusu. Prijatelji in nasprotniki, debaterji, ki smo na poti na debatni turnir. Tokrat nas čaka mednarodni turnir, začne se jutri, zato se kot vedno v zadnjem trenutku pripravljamo na debatne trditve. Pišemo argumente za obe strani debate, saj še ne vemo, ali bomo trditev zagovarjali ali ji nasprotovali. Zatopimo se v globoko debato, v kateri si med drugim razdelimo obveznosti med govorci v skupini. Tokrat bom na turnirju v svoji ekipi drugi govorec, na kar sem navajen. Drugi govorci namreč opravljajo zahtevno funkcijo predstavljanja argumentov in negacije nasprotnikovih argumentov, to pa mi zelo ustreza.

Ko po slabo prespani noči prispemo v Krakov, se ustavimo v presenetljivo lepem hotelu blizu mestnega središča, tam odložimo odvečno prtljago, nakar se odpravimo v najbližjo kavarno. Ob zagretem pogovoru spet srečamo slovenske ekipe iz avtobusa, pri čemer nas kasneje ujame še zadnja slovenska ekipa tega turnirja, glavni konkurenti z Gimnazije Bežigrad, ki se nam z veseljem pridružijo. Tako se polovica slovenske debatne scene znajde v naključnem lokalu v Krakovu. Kave so na srečo dokaj poceni, kar omogoči daljši pogovor in obnovitev moči po naporni poti.

Popoldne se odpravimo v mestno središče, kjer si ogledamo grad, staro mestno jedro in ostanke mestnega obzidja. Privoščim si znamenite cmoke, ki jih Poljaki imenujejo "pierogi". Sledi še več obhodov mesta in čajank, med katerimi vestno tarokiramo. Čas hitro mine in pozno popoldne se lotimo resnih priprav. To zna še trajati …

/ Sobota, 8. MAJ

Zbudim se ob 6.30, veliko prej, kot bi se moral. Pretekle noči ne bi mogel označiti za produktivno. Očitno bomo morali debatni "kejs" pisati še na poti do tekmovanja.

Na prizorišču tekmovanja opravimo klasični postopek registracije. Naši dve ekipi bosta na tem turnirju debatirali s po štirimi govorci, od katerih se v vsaki debati z osemminutnimi govori predstavijo trije govorci. Pri razglasitvi debatnega kroga prvič izvemo, da bomo zagovarjali trditev, ki se glasi, da podpiramo politično nevtralnost držav tretjega sveta. Tema mi leži, ker obožujem aktualne teme, ki se povezujejo z ekonomskimi vidiki. Sodnika prepričajo naši argumenti, veselim se zmage, ponosen pa sem predvsem na svoj dobro izpeljani govor. Sledita še dve debati v formatu impromptu, kjer debatno trditev izvemo uro pred začetkom debate. To mi ugaja, ker se dobro znajdem pod pritiskom in uživam v improvizaciji. Prav tako se v ekipi spomnimo dobrih primerov za debatno trditev, da podpiramo zanimivo, vendar krajše in komercializirano novinarstvo. Po koncu uspešne debate sem sicer sam še vedno v dilemi med stranmi, kar je nekako čar debate. Če me je debata kaj naučila, je to to, da ima vsaka stran argument in da je vsak argument treba kritično analizirati oziroma upoštevati pravilo, da je treba stopiti v "čevlje nekoga drugega".

Po uspešnem debatnem dnevu se s svojimi sodebaterji in prijatelji iz Ljubljane z veseljem odpravim v mesto, kjer doživimo večerni Krakov, ki je ponoči še bolj pravljičen kot podnevi. Tako v mestu kartamo, se seznanimo z lokalnimi sladicami in uživamo do polnoči.

/ Nedelja, 9. MAJ

Moči so mi skoraj pošle, komajda se zbudim ob 7.30. Malenkost pohitim, saj se do prizorišča turnirja odpravimo peš.

Komaj danes na turnirju opazim, da na njem med le 18 sodelujočimi ekipami prevladujejo nacionalne reprezentance, sestavljene iz najboljših debaterjev iz svoje države. Ponosen sem, da lahko naša šolska ekipa uspešno konkurira tudi reprezentančnim.

Žal se ne uvrstimo v četrtfinale, se pa veselimo za prijatelje iz Bežigrada, ki se uvrstijo kot edina slovenska ekipa. Vse druge slovenske ekipe si tako ogledamo njihovo debato proti češki ekipi. Ljubljančanom se uspe uvrstiti v jutrišnji polfinale.

Proti večeru vsi spremljamo štetje glasov na evropskih parlamentarnih volitvah in razglabljamo o rezultatih. Vesel sem, da sem letos prvič glasoval tudi sam, in sicer na predčasnih volitvah.

Zvečer si privoščimo boj v triviadorju proti našim mentorjem, pri čemer moramo pokazati svojo splošno razgledanost. Fantje si na koncu v sobi priredimo še filmski večer. Bil je razburljiv in naporen dan, vendar sem užival v vsakem trenutku.

/ Ponedeljek, 10. MAJ

Zjutraj se počutim malenkost zaspano, ker sem spremljal drugo tekmo finala NBA, v kateri je Luka na žalost izgubil, vendar kljub temu verjamem, da bo danes dober dan. Moji upi so zaman, kaj hitro se pokaže slabo vreme, pa še zamudimo na debatni polfinale med Bežigradom in Poljaki. Debatni turnir se konča z zmago Bežigrada v finalu. Čestitke!

Sedaj se lahko v miru sprehajamo. Samo dežnike smo si morali dobro razporediti, da so tudi tisti brez dežnikov ostali suhi v nevihti, ki nam je prekrižala načrte. Zatečemo se v indijsko restavracijo, kjer se najemo tike masale, birjanija in piščanca v masleni omaki. Spet opazim, da so cene na Poljskem, sploh pa v tej indijski restavraciji, razumne. Plačam le 7 evrov za meni z juho in glavno jedjo.

Sledi sprehod, ki ga spremlja muhasto vreme, med katerim panično odpiramo in zapiramo dežnike vsakih pet minut. Pomislim, da to res ni pravo poletno vreme.

/ Torek 11. MAJ

Ob polnoči pošljem prijateljici čestitko za osemnajsti rojstni dan. Sem eden redkih med vsemi debaterji v avtobusu, ki še niso zatisnili očesa. Na vsaki postaji moram namreč manevrirati s prostorom, ker se tu pa tam sedeži zasedejo, kasneje pa spet sprostijo. Danes bom verjetno neprespan.

Ob enih popoldne se doma zbudim in se odpravim v šolo. Sicer sem danes opravičen pouka, vendar me čaka pomemben sestanek. V okviru krožka WSC bomo namreč tekmovali na mednarodnem turnirju v Bangkoku in potrebujemo sponzorska sredstva. Letalske vozovnice, bivanje in prijavnina za mednarodno priznano tekmovanje iz znanja, pisanja eseja in debate (moram povedati, da je ta pod nivojem debate, ki smo je v Sloveniji vajeni) so namreč visoki stroški, ki jih brez pomoči sponzorjev ne bi zmogli pokriti. Tako povezujem debato s strokovnjaki za trajnostno zakonodajo velikega energetskega podjetja, s katerimi debatiramo o trajnostnem razvoju in zelenem prehodu. Sestanek je uspešen, veseli smo sponzorstva in zadovoljni z debato. Kot del sponzorskih obveznosti nas tako čaka še debata na Grajskem trgu v Mariboru to soboto. Sicer pa me kljub visoki obljubljeni donaciji podjetja, ki pri resnih temah išče navdih pri mladih, še vedno skrbi za naša sredstva. Po uspehih, ki smo jih dosegli lani v Londonu, nas gre namreč letos na tekmovanje več, gremo tudi dlje in zato bo projekt dražji. Sponzorjev za mladinske projekte pa je na žalost vse manj. Prošnje za sponzorstvo in donacije smo namreč člani krožka skupno poslali več kot štiridesetim slovenskim podjetjem, a nam z izjemo nekaj zavrnitev sploh niso odgovorila na prošnjo.

Doma se pripravljam za jutrišnji test, do konca leta imam le še dva. Potem izjemoma ne grem na košarkarski trening in si po napornem turnirju privoščim spanec.

/ Sreda, 12. MAJ

Ob polnoči se nekje v Limbušu zaslišita glasna glasba in igranje harmonike. Skupaj z več kot desetimi prijatelji stojimo pred vrati in čakamo na slavljenca, ki praznuje osemnajsti rojstni dan. Res je, da danes pišem test, ampak v obdobju osemnajstk je pač treba biti iznajdljiv.

V šoli odkljukam še en test, zvečer pa opravim še zadnji dve uri šole vožnje. Malenkost mi odleže in končno začnem čutiti sproščeno počitniško razpoloženje, ki se prikrade skozi moje šolske obveznosti in muhasto poletno vreme.

/ Četrtek, 13. MAJ

Danes imam pouka prost dan. Vseeno imam nekaj opravkov. Najprej sistematski pregled in redno cepljenje, potem zadnji test v letu in na koncu še pisanje obsežnih seminarskih nalog, ki so interni del mature na programu mednarodne mature. Posvetim se pa predvsem organizaciji tekmovanja v simulaciji dela OZN, ki ga bomo gostili na šoli novembra. Iščem potencialne govorce za otvoritveno ceremonijo in urejam promocijsko vsebino za objavo. Pa vendar se počutim bolj sproščeno, saj uredim samo še to, pa bodo končno počitnice.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta