/ PETEK, 25. oktober
Petek se je začel zgodaj, ampak danes ni bilo težko, ker se začenjajo več kot zaslužene počitnice. Sledila je pot iz Maribora do Osnovne šole Mozirje. Danes smo imeli tehnični dan in učenci so spoznavali različne poklice. Sledil je pevski zbor in potem počasi konec delovnega dne. Popoldan sem presenetil dekle z Vranskega za njen 20. rojstni dan in po napornem dnevu sem se odpravil proti Mariboru.
Doma sem si pripravil potovalko, saj jutri grem na Dunaj. Zvečer sem se dobil s prijatelji s faksa in kasneje z bratrancem, sledil je počitek.
/ SOBOTA, 26. oktober
Budilka je pozvonila in po jutranji rutini sem si skuhal kavo, pripravil limonado in se odpravil proti Dunaju. Tam me je sprejel prijatelj Tjan, ki študira jazz bas. Razkazal mi je njihovo stanovanje in moje domovanje za nekaj dni, potem pa sva se odpravila v center mesta. Še prej sva se ustavila na pravem dunajskem zrezku in sacher torti z jagodnim sladoledom. A kot pravi pregovor, moraš, ko greš na Dunaj, trebuh pustiti zunaj. Sledila sta raziskovanje in iskanje možnosti za kakšen koncert in uspelo mi je. Dobil sem vstopnice za Musikverein. Malo sem še pohajkoval po mestu in počasi sem se odpravil v kavarno, kjer je igral Tjan z neko skupino, in imel sem se lepo. Sledila je debata o muziki. Za konec dneva smo malo zaigrali skupaj s Tjanom in njegovimi cimri. Lahko noč!
/ NEDELJA, 27. oktober
Jutro se je začelo mirno - z rutino kave in limonade. Kava je bila sicer iz kafetiere, česar nisem vajen. Za začetek dneva sem malo povadil, ker imam dopust, je bila vaja mirna, sproščena in produktivna. Z Jordijem (trobentačem iz Španije) sva pojedla zajtrk in sledilo je še malo vaje. Ko so se vsi zbudili, smo začeli pripravljati žar, saj smo planirali žar piknik sredi Dunaja. Spekli smo čevapčiče, se najedli in malo počivali. Potem sem se odpravil v center, kjer sem v Štefanovi cerkvi prižgal svečko v spomin dedku. Kmalu se mi je pridružil Tjan in sva šla na predkoncertno pivo ter se pogovorila o tem, kaj bova poslušala. Odpravila sva se na koncert, kjer sva izjemno uživala, saj naju izvedba Prokofjevega koncerta za čelo v e-molu in Šoštakovičeve 5. simfonije ni pustila ravnodušna.
Odpravila sva se na podzemno, kjer pa je sledilo presenečenje, saj sem srečal prijatelja Martina, s katerim sva bila sošolca v osnovni šoli. Skupaj smo ob vrčku piva večer zaključili v jazz klubu Zwe in polni čudovitih vtisov odšli proti svojim prenočiščem. Lahko noč!
/ PONEDELJEK, 28. oktober
Zgodnja budilka me je prisilila, da sem prestavil avto, saj je ponedeljek in redarji so že na delu. Peljal sem ga na Kahlenberg, kjer sem spil kavo ob čudovitem razgledu na Dunaj, tako da sem kar pozabil na jutranjo naglico. Z avtobusom sem nadaljeval pot v mesto, kjer sem si ogledal Hundertwasserhaus. Po telefonu sem govoril z botro, ki me je razsvetlila z zanimivostjo, in sicer, da je na tem mestu, preden je nastal Hundertwasserhaus, živela njena in babičina sestrična. Sprehodil sem se ob Donavi in pot z metrojem nadaljeval proti glasbeni trgovini Klangfarbe, kjer pa niso imeli nobene harmonike (razen električne), zato sem trgovino hitro zapustil.
Vrnil sem se v svoje tridnevno domovanje, kjer me je kulinarično razveselil Wolt s pico, kar pa je bilo po svoje neumno, saj smo zvečer odšli v Konzerthaus na koncert Thomasa Ganscha (Mnozil Brass), ki je pripravil zanimiv program s svojo veliko trobilsko skupino. Vstopnice za ta koncert sem zamudil dobesedno za eno sekundo, ampak so me prijatelji hitro potolažili, da se pri vhodu vedno kaj najde. Imeli so prav, poleg tega sem kupil cenejšo vstopnico od tiste na internetu. Po koncertu smo se še malo družili in šli počivat. Lahko noč!
/ TOREK, 29. oktober
Torkovo jutro je postreglo s sončnimi žarki, ampak kljub tej silni lepoti sem moral Dunaj zapustiti. Šel sem po avto in počasi domov. Po poti sem se ustavil pri prijatelju v Gradcu, pri njem sva malo zaigrala in že sem bil doma. Čakal me je zelo naporen dan, saj sem moral urediti veliko stvari. Veselil sem se večera, saj imamo s triom vaje in ta dogodek mi je vedno pri srcu.
Pred vajami je na obisk na "plac" (Glas podzemlja) prišel Marko Črnčec in smo malo debatirali o glasbi in življenju nasploh. Zdaj vadimo skladbe, ki jih je napisal Janez za svoj magisterij iz kontrabasa. Skladbe so zares posebne in malenkost drugačne od ostalih in nekako poosebljajo to, kar Janez je, in lepo orišejo njega in njegove korenine. Janez je kupil bobne in s Kristjanom sta malo jamala. Jaz sem še malo vadil, potem pa se lotil priprave na sobotni nastop na otvoritvi Mesarije Čas v Lenartu, kjer bomo s triom podprli našega sponzorja, ki nas vedno razveseljuje s svojimi dobrotami. Z Denisom sva prijatelja že od zgodnjega otroštva in je res lepo, da lahko prijateljstvo vzdržujeva na takšen način. Na plac sta potem prišla še bratranec Krešo in njegov pes Vili, ki je res faca in ga imamo vsi zelo radi. Kakšna dva tedna se z bratrancem nisva videla, zato je vsak povedal malo o preteklih izletih, namreč Krešo je bil prejšnji vikend v Budimpešti, jaz pa na jadranju na 9. Savinjski regati, kjer s triom že četrto leto razveseljujem s harmoniko na tako imenovani muzičarski barki. Tam se imamo vsako leto super in dogajajo se same lepe stvari, najlepše pa je to, da smo sredi Dalmacije na Murterju in lahko pozabimo na vse skrbi. Vsako leto mi je najbolj zanimivo, da se s temi ljudmi čez leto ne vidimo, a smo z nekaterimi v vseh teh letih postali prijatelji. Seveda sem moral nekaj besed nameniti tudi Dunaju, ki sem ga obiskal ta vikend, in zanimivo je, da sva s Krešem poslušala isto simfonijo v Portu, ko je bil na Erasmusovi izmenjavi in sem jaz prišel tja na obisk, kot zdaj na Dunaju.
Na koncu, ko so vsi odšli, sem pospravil plac in šel proti domu po Lentu. Ker dolgo nisem bil v Mariboru, sem za zaključek posedel na klopci in razmišljal o tem, kako lepo se imam v življenju. Z veliko hvaležnosti sem se počasi odpravil proti domu in vesel zaspal. Lahko noč!
/ SREDA, 30. oktober
Čeprav so počitnice, sem današnji dan preživel delavno. Danes so na vrsti učenci harmonikarji. Začel sem zgodaj in učil skoraj cel dan. Situacija je bila umirjena in učenci so prihajali spočiti. Dva sta se še posebno lepo pripravila. Imeli smo stavo, in sicer če vse lepo zvadita, ju peljem na kebab. Seveda sta vse zvadila, zato sem držal obljubo, čeprav je to v nasprotju z mojimi načeli, ampak rezultat je bil dosežen. Zvečer sta se tradicionalno oglasila bratranca in privoščili smo si eno ploščo Oliverja Dragojevića ter se počasi poslovili. Lahko noč!
/ ČETRTEK, 31. oktober
Današnje jutro je bilo naravnost čudovito, namreč vedel sem, da sem danes popolnoma prost in lahko imam dan zase. Zjutraj smo se s Kristjanom in Janezom (kitaristom in basistom v triu) odpravili na Pohorje in uživali v pogledih na Maribor. Doma sem si po dolgem času vzel čas za eno mojih velikih strasti, kuhanje. Skuhal sem kosilo, popoldan pa sem preživel umirjeno na Mariborskem otoku. Zraven sem imel zvezek idej in zvezek za ustvarjanje, če bi se porodila kakšna ideja. Proti večeru pa smo se dobili sošolci iz srednje šole in se malo družili.
