Simona Jurkovič Mlakar
/ PETEK, 28. JANUAR
Prelepo sončno jutro nas je prebudilo in kot vedno z možem pripraviva otroka in malici za šolo. Petkova jutra so za njiju po navadi zahtevnejša, saj sta zaradi raznih aktivnosti velikokrat utrujena že od celega tedna, zato po navadi lovimo zadnje minute, da ne zamudita šole, ki se prične ob osmih. Pospremim ju do šole, kjer starši počakamo zunaj, saj vstop v notranjost ni dovoljen zaradi protikoronskih ukrepov. Preverim, ali imata pripravljeno vse za današnje aktivnosti, za mlajšega sina, ki bo danes obiskal zgodovinski muzej v Ženevi, medtem ko za starejšega opremo za drsanje.
Švicarske šole, predvsem v francoskem delu, imajo v nižjih razredih (prva štiri leta) sicer manj zahteven nivo učenja, saj je veliko poudarka na druženju z vrstniki, socializaciji, različnih športnih in interesnih dejavnostih, medtem ko se učijo francoske besede s pravilnim naglasom in pisanjem precej postopoma, kar je seveda razumljivo. Na srečo sta imela prejšnji večer še tečaj slovenščine, tako da usvajata tudi slovensko slovnico.
Pohitim na sestanek naše skupine CANSEARCH, kjer smo poslušali predstavitev raziskovalne skupine iz Heidelberga o raznih zanimivostih na področju različnih tipov človeških celičnih modelov in možnostih uporabe v različnih raziskavah. V naši skupini se predvsem zanimamo za jetrne celice za uporabo na metabolnih študijah, testiranje citotoksičnosti in razumevanje različnih mehanizmov delovanja na celice ob uporabi različnih kemoterapevtikov, predvsem takšnih, ki jih uporabljamo pri hematopoetskih transplantacijah. Predvsem je naš interes, da imamo čim bolj specifično protitumorsko delovanje zdravila s čim manj stranskimi učinki.
Popoldne se udeležim prvega dela dvodnevnega švicarskega pediatričnega onkološkega kongresa SPOG. Poleg predstavitev različnih kliničnih rezultatov pri otrocih je bilo zelo zanimivo predavanje o uporabi različnih organoidov, kot je na primer cerebralni organoidni model, ki je lahko primeren za raziskave razvoja človeških možganov in mikrocefalije. Tumorski organoidi lahko služijo za uporabo personaliziranega pristopa pri iskanju najprimernejšega protitumorskega zdravila za posameznega pacienta. Po peti hitim proti plavalnemu centru, kjer sta me pričakala otroka, saj sta končala tečaj plavanja. Poberem mlajšega sina, ki je šel nato z menoj na tečaj umetnostnega ustvarjanja, tokrat v tandemu. Učiteljica je znana švicarska umetnica in pri njej mi je predvsem všeč to, da uporablja sprostilne tehnike gibov, ki so nujno potrebne za učinkovito delo pri risanju ali slikanju. Danes je bil tečaj na temo kiparstva, ki je sina precej navdušilo. Oba sva izdelala svojo vazo in čašo in pustili smo, da se izdelki posušijo do naslednjega tedna, ko jih bomo tudi dokončali.
Odpraviva se domov, pojemo večerjo, in ko otroka zaspita, si z možem ogledava najnovejšo verzijo Matrice. Rada gledam znanstveno fantastiko, vendar me ta verzija ni posebno prepričala, prejšnje so bile veliko bolj zanimive.
/ SOBOTA, 29. JANUAR
Še preden se otroka zbudita, odhitim v pisarno, da uredim zadnje malenkosti za prezentacijo, ki jo imam na kongresu SPOG, saj imam kot druga in tretja predstavitvi že ob 8.30. Selekcija za ta kongres je bila precej zahtevna, poslala sem dva povzetka. Od poslanih 14 povzetkov z našega oddelka Splošne bolnišnice Ženeva, pediatrična enota, sta bila izbrana samo dva. Na obeh predstavljam jaz. Predstavila bom novosti na področju novega pristopa analitike s pomočjo uporabe več neodvisnih eksperimentov po celogenomskem pristopu. Delo je bilo izpeljano v sodelovanju z raziskovalci iz medicinske fakultete v Bernu in EPFL inštituta za bioinformatiko, s katerimi redno razpravljamo o različnih izzivih pri statističnih metodah z uporabo podatkov iz celogenomskih sekvenc pri več različnih projektih. Za to delo imamo pripravljen tudi članek, ki smo ga pravkar poslali v ugledno znanstveno revijo Journal of Medical Genetics. Druga predstavitev je tudi na področju transplantacije, vendar v sodelovanju z eksperti iz bolnišnice iz Saint Justine, Montreal, Kanada. Tam so na genomskem centru izvedli celoeksomsko sekvenciranje pri otrocih, ki so šli skozi postopek hematopoetske transplantacije z uporabo kemoterapevtika Busulfan, ki žal povzroča tudi hude stranske učinke. Prav te stranske učinke hočemo omiliti s pomočjo ugotavljanja genetskih sprememb, ki bi lahko bili napovedni dejavniki za večje tveganje za hujši stranski učinek po uporabi busulfana. Predstavitev sem imela na področju akutne bolezni transplantacije proti gostitelju. Odziv skupine vsaj 90 znanstvenikov, predvsem klinikov iz pediatrične onkologije, je bil zelo pozitiven. Predavanja so potekala do opoldneva.
Popoldne si privoščim sprostitev in grem domov s tramvajem. Pot traja okrog 40 minut in v tem času pogledam novosti na področju cepljenja, na FB v skupini Science Mamas` Vaccine Forum preverim nova vprašanja. Uspem odgovoriti na vsaj dve in objaviti novosti na področju cepljenja pri otrocih. Veliko napora vlagamo v ustrezno obveščanje ljudi, predvsem pri pomirjanju situacije, saj je preveč negativnih predsodkov o cepivih, čeprav ni potrebe po tem. Prispem v Meyrin, kjer smo doma, in grem z otrokoma na praznovanje rojstnega dne njunega prijatelja. Zvečer sem za praznovanje svojega rojstnega dne povabila štiri prijateljice na večerjo v svojo priljubljeno restavracijo v centru Ženeve The Merchants` Canteen Plainpalais s petimi Michelinovimi zvezdicami. Privoščile smo si različne francoske specialitete, o ceni pa raje ne bi.
/ NEDELJA, 30. JANUAR
Nedelja je pri nas po navadi dan za družinski sproščujoč dan, in ker je bilo vreme prijetno sončno, se odločimo, da obiščemo znano smučarsko središče Leysin v švicarskih Alpah, v regiji Valais. Vsi zelo radi smučamo, prav tako imamo tudi letno vozovnico za uporabo vsaj 40 različnih smučišč v Švici, cena zanjo je bila v predprodaji precej ugodna. To smučišče je priljubljeno, saj je od Ženeve oddaljeno samo uro in pol in omogoča kar nekaj kilometrov prog, zato se lahko pošteno nasmučamo. Otroka sta najbolj navdušena nad uporabo SkiCross in SkiParka za skakanje na smučeh, kjer so različne težavnostne stopnje. Rada si ogledam marsikaterega profesionalca, ki mu uspe izvesti akrobacije.
Po šestih urah aktivnosti se odpravimo domov, a na poti naletimo na pretirano kolono, kar ni nič presenetljivega, saj Švicarji redno obiskujejo planine, veliko jih ima vikende v smučarskih naseljih in tako se večina vrača ob istem času. Regiji Valais in Vaud se že dogovarjata, da bi zaradi pretirane gneče razširili avtoceste z dvopasovnic na tripasovnice. Tako se naša vožnja zavleče na tri ure. V tem času mi vseeno uspe odgovoriti na nekaj vprašanj na temo cepljenja, ki jih dobim tako med zasebna sporočila kot v naši skupini na FB. Končno pridemo domov, hitro preverimo domače naloge pri otrokoma, saj starejšega sina čaka test vsak ponedeljek in mora biti dobro pripravljen. Na srečo v 4. razredu še nimajo ocen in smo vseeno lahko bolj sproščeni.
/ PONEDELJEK, 31. JANUAR
Zjutraj me čaka sestanek z našo raziskovalno skupino, kjer razpravljamo o različnih aktivnostih in planih za ta teden. Skoordiniram tehnične sodelavce, da nemoteno opravijo svoje delo v skladu z našimi načrti. Nato me je čakal še sestanek s šefom, s katerim sem podiskutirala o globalnih raziskovalnih načrtih in novostih, ki bi bili zanimivi za prihodnje delovanje v naši skupini. Dan je bil dolg, vendar učinkovit za vse priprave. Ob 18.15 me je čakal še tečaj risanja za odrasle, kjer sem morala ustvariti skice različnih predmetov z uporabo tehnike merjenja. Pred spanjem še pregledam vprašanja, ki so me pričakala v skupini Science Mamas Vaccine, in se pogovorim z drugimi moderatorkami, da si razdelimo vprašanja, na katera bomo odgovorile.
/ TOREK, 1. FEBRUAR
Zjutraj hitim do zobozdravnika, saj me čaka začetek terapije z uporabo nevidnega zobnega aparata za korekcijo določenih pozicij na zobeh. Ob redni uporabi naj bi terapija trajala do osem mesecev. Skrbel me je strošek cele terapije, saj švicarske zavarovalnice po navadi ne krijejo lepotnih posegov. Vseeno sem se dogovorila s svojo zdravstveno zavarovalnico z navedbo ustreznih razlogov za terapijo, tako da so mi na koncu le določili 80-odstotno pokritje plačila, kar me je pozitivno presenetilo. Švicarski zdravstveni sistem na srečo ponuja ugodne rešitve in o vsem se da dogovoriti na lep način. Potrebna je samo ustrezna komunikacija, če je ni, nas to lahko opeče.
Nato me ponovno čaka sestanek raziskovalne skupine, kjer predstavimo rezultate dela izpred celega tedna in podebatiramo, kje so možne še kakšne izboljšave. Takšni sestanki nam odpravijo marsikateri problem. Gremo na kosilo v glavno splošno bolnišnico v Ženevi, ki ima bogat francoski meni z najrazličnejšimi specialitetami. Po kosilu me čaka še sestanek s Fakulteto za farmacijo v Ljubljani, na katerem smo poskušali ugotoviti skupne točke za prijavo projektov na ARRS raziskovalni agenciji za raziskovalno dejavnost in morebitne možnosti za sodelovanje s švicarsko agencijo za raziskave SNF (Swiss National Foundation).
Popoldne poberem otroka skupaj z njunima prijateljema in odpravimo se na tečaj plezanja na Totem l`escalade. V našem kraju imamo ogromno plezalno dvorano, zanjo sem si kupila sezonsko karto tudi sama in tako kombiniram čakanje na otroke še s fitnesom in plezanjem. Zvečer ponovno pišem odgovore na vprašanja o cepljenju, predvsem o retrotranspozonih, ki je sedaj precej aktualna tema in povezana z veliko neresnicami, ki krožijo po internetu.
/ SREDA, 2. FEBRUAR
Vstanem že ob petih, da se odpravim na letališče v Ženevi. Letim iz Ženeve čez Pariz in nato v Ljubljano. V tem času skušam končati pisanje raziskovalnega članka, ki ga nameravam oddati v tem tednu ostalim v skupini.
Odpravim se obiskati družino in prijatelje. Čaka me prijetno druženje in urejanje drugih formalnosti, ki jih imam v Ljubljani.
/ ČETRTEK, 3. FEBRUAR
Zjutraj on-line sestanek z našo raziskovalno skupino PGX CANSEARCH. Predstavimo rezultate in prediskutiramo o aktivnostih, ki so potrebne za pripravo na večje srečanje z znanstvenim komitejem CANSEARCH, ki bo v marcu. Komite ocenjuje naše delo, rezultate in daje predloge za naše raziskave, sestavljajo ga znanstveni eksperti iz različnih držav, ki nam podajo konstruktivno kritiko za različne projekte. Popoldne se odpravim na obisk Ljubljane in Univerzitetnega kliničnega centra, kjer se dobim s kolegi iz KIKKB. Izvem o precejšnji zasedenosti postelj na covid oddelku, prevelikem porastu obolelih in predvsem o pretirani izgorelosti zdravnikov in medicinskih sester s covid oddelkov. Vsi si želijo, da bi se ta pandemija čim prej končala, kar lahko dosežemo edino s cepljenjem.
