Tanja Fajnik Milakovič
Osebni asistent naj bi hendikepiranemu pomagal do večje samostojnosti in neodvisnosti, razbremenil naj bi tudi njegove družinske člane. A po dveh letih, odkar smo v Sloveniji dobili enega najboljših zakonov o osebni asistenci, se dogaja ravno obratno, vse več svojcev postaja plačanih osebnih asistentov. In to ne le en družinski član, ampak celo dva, zato zdaj ministrstvo v noveli zakona predlaga, da bi lahko bil osebni asistent le en družinski član. Toda to ni edina težava, ki so jo na ministrstvu zaznali že po letu in pol v praksi. Spremembe se obetajo tako za izvajalce kot uporabnike osebne asistence. Po novem bi lahko bili izvajalci osebne asistence le humanitarne organizacije, organizacije za samopomoč in invalidske organizacije, zavodi in društva z vsaj dveletnimi izkušnjami s področja invalidskega ali socialnega varstva, statusa izvajalca osebne asistence pa ne bi mogli več pridobiti samostojni podjetniki posamezniki. Izvajalci osebne asistence bi po novem morali imeti najmanj deset uporabnikov in zaposlovati strokovnega vodjo. Predvideno je tudi usposabljanje osebnih asistentov, uporabnikov, strokovnih vodij in usklajevalcev, koordinatorjev invalidskega varstva ter članov komisij. Zvišal naj bi se tudi vstopni prag za uveljavljanje pravice s 30 ur na 40 ur tedensko.
Pa poglejmo številke. Ob sprejemanju zakona se je predvidevalo, da bo osebno asistenco koristilo okoli 800 oseb. Podatki ministrstva za delo kažejo, da je ta številka zdaj krepko višja. Lani novembra je bilo že 2332 uporabnikov osebne asistence. Osebnih asistentov pa okoli 5300. Eden od vzrokov, zakaj je število upravičencev precej preseglo predvidevanja ministrstva, je gotovo neurejenost instituta družinskega pomočnika. Koliko med njimi se je zaradi tega raje odločilo za osebnega asistenta, sicer ni znano. Po sprejetju zakona pa so si mnogi med njimi vendarle prizadevali institut družinskega pomočnika zamenjati z institutom osebnega asistenta. Ne kaže namreč spregledati, da družinskemu pomočniku, ki je zapustil trg dela in skrbel doma za hendikepiranega družinskega člana, sicer res pripada plačilo, vendar nima pravic in ugodnosti iz delovnega razmerja. Drugače je pri osebnih asistentih, ki imajo zaposlitev za nedoločen čas in jim pripadajo tudi vse druge pravice iz delovnega razmerja. Poleg tega so osebni asistenti tudi bolje plačani, na mesec dobijo okoli 1045 evrov bruto, medtem ko družinski pomočniki občutno manj - 751 evrov bruto.
Zakonska varnost osebnega asistenta
Osebni asistenti imajo tudi svoj Sindikat osebne asistence, ki se je oglasil pred dnevi, ob koncu javne razprave o predlogu novele zakona o osebni asistenci. Pri pripravi predloga novele se je po njihovi oceni znova pokazalo, da niso bili upoštevani kot enakopraven sogovornik. Predlog namreč daje med vsemi deležniki osebne asistence najmanj avtonomije prav osebnim asistentom, so prepričani. Vsebinsko sicer predlog po njihovi oceni prinaša več pomembnih izboljšav. Tako denimo uvaja strožji nadzor nad izvajanjem zakona. Kot korak nazaj pa vidijo pavšalno izrivanje uporabnikov z lažjimi oblikami hendikepa. Do osebne asistence naj bi bili po novem upravičeni le tisti uporabniki, ki jo potrebujejo, da lahko živijo neodvisno in aktivno ter se lahko zato enakopravno vključujejo v družbo.
Sindikat tudi nasprotuje odpuščanju zaposlenih osebnih asistentk in asistentov. Osebna asistenca mora po njihovem mnenju ostati dostopna vsem, ki jo potrebujejo. Opozarjajo, da je delo osebnih asistentov v času koronakrize postalo še posebej naporno. Družinski člani uporabnikov jim nalagajo nesorazmerno veliko gospodinjskih opravil, nemalokrat tudi z eksplicitno grožnjo, da bodo v primeru zavrnitve nalog z njimi prekinili sodelovanje. Pogostejši so tudi smrtni primeri uporabnikov, kar pomeni, da osebni asistent ostane brez zaposlitve. V praksi se je zato pri nekaterih izvajalcih uveljavila pomoč osebnemu asistentu, ki izgubi uporabnika: krajši čas ostane na plačilnem seznamu, medtem pa izvajalec zanj išče novega uporabnika. Bolj pogosto pa se zgodi, da asistent izgubi zaposlitev in ostane brez dohodkov, dejavnost osebne asistence pa brez usposobljenega delavca. Na ministrstvo zato sindikat naslavlja zahtevo, da s spremembo financiranja in dodatnimi sredstvi uredi ta položaj s sistematizacijo že obstoječe dobre prakse. S tem osebni asistent ne bo več tako zelo odvisen od uporabnika, hkrati pa bo zagotovljena zakonska varnost osebnega asistenta, kot jo določa pogodba za nedoločen čas. Na ministrstvo tudi apelirajo, da v času epidemije, ko so številni osebni asistenti na čakanju na delo zaradi zaprtih vrtcev in šol, izjemoma omogoči nadomeščanje na podlagi pogodb civilnega prava tudi za odsotnost zaradi čakanja na delo.
Predlog novele pa razdvaja uporabnike. Medtem ko ga v Društvu YHD, kot pojasnjuje predsednica Elena Pečarič, in še nekateri podpirajo, drugi podpisujejo spletno peticijo proti noveli. Njena pobudnica in avtorica je Marjana Pavliha, mati otroka s posebnimi potrebami.
Borila sem se skupaj z vsemi
"Sama sem življenje in kariero prilagajala svojemu otroku. Od države za to nisem dobila niti centa, tedaj so mi na centru za socialno delo povedali, da je to moja moralna dolžnost. Niti možnosti družinskega pomočnika nisem imela. Težko je bilo, vendar vredno. Po tem smo 1. januarja 2019 dobili zakon o osebni asistenci, ki je to uredil. Že junija istega leta so ga želeli spremeniti z novelo po hitrem postopku. Ta naj bi določila, da družinski člani ne bi smeli biti osebni asistenti svojemu otroku. To je bil razlog za nastanek FB-strani Osebna asistenca.
Borila sem se skupaj z vsemi, ki so pomoč potrebovali, ker vem, kako težko je življenje, ko moraš vse prilagajati otroku s posebnimi potrebami. Odločila sem se, da se bom borila skupaj s starši teh otrok, da bo vsaj njim lažje v življenju. Družinski člani so pustili službe, mnogi med njimi z univerzitetno izobrazbo, zato da bodo s svojimi otroki, za katere so od rojstva skrbeli, lahko z njimi živeli in hkrati opravljali službo osebnega asistenta. Plačilo ni visoko, gre za minimalno plačo, tako je določilo ministrstvo. Sama sem tudi mnenja, da mora imeti uporabnik po zakonu možnost izbrati kogarkoli, torej oseba mora biti polnoletna in to je vse, zato je diskriminatorno, da bi družinske člane izločili," pojasnjuje Marjana.
Prvič jim je novelo uspelo ustaviti. Zdaj poskušajo ponovno. S spletno peticijo so zbrali že okoli 2830 podpisov. Tokrat je v igri več sprememb. Menijo, da bi pri spremembah morali sodelovati predstavniki vseh izvajalcev, tako velikih kot malih. Prisotnih bi moralo biti več uporabnikov in predstavnikov družinskih članov. Pravijo tudi, da bi bilo dobro, da bi najprej sprejeli zakon o dolgotrajni oskrbi, nato uredili status družinskega pomočnika, šele tedaj bi lahko z manjšimi popravki posegli tudi v zakon o osebni asistenci.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
