Etnolog Aleš Gačnik o pustnem času: Karnevalska povorka je bolj podobna paradi lepih slik

Slavica Pičerko
21.02.2020 12:34

Če hočemo razumeti svojo lastno kulturo, jo moramo raziskovati v širšem evropskem kontekstu. Zame je ena najbolj dragocenih skupina oračev, in to v njihovem primarnem kulturnem okolju, torej na vasi, pravi etnolog dr. Aleš Gačnik.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Sašo Bizjak

Kultura mask in maskiranja je fenomen, ki dr. Aleša Gačnika, etnologa in sociologa s Fakultete za turistične študije Turistica Univerze na Primorskem, inspirira vse od začetka študijskih let. Vsako leto poskuša v pustnem času dokumentirati in raziskati čim več pustne kulture. Ne samo na širšem ptujskem območju in v Sloveniji, ampak v širšem evropskem kontekstu. Na vprašanje, zakaj, Gačnik, ki se lahko postavi z izredno bogatim raziskovalnim delom, odgovarja: "Če hočemo razumeti svojo lastno kulturo, jo moramo raziskovati v širšem evropskem kontekstu. Še zlasti to drži v primeru nesnovne kulturne dediščine, kjer smo priča manku številnih informacij na izbranih šemskih lokalitetah, pa naj gre za razumevanje določenih šeg ali navad, za postavljanja hipotez o izvoru pustnih likov. S pomočjo primerjalnih raziskav v mednarodnem kontekstu lažje razumemo in vrednotimo svojo lastno kulturo."
Kako je z dediščino, se ta spreminja, gre v korak s časom?
"Vse na svetu se nenehno spreminja in tudi dediščina ni neki hermetično zaprt fenomen, saj gre v prvi vrsti za razvojni proces, ki se nenehno spreminja. Vsak čas si dediščino razlaga in vrednoti po svoje, a če bistva dediščine ne razumemo, je ne moremo na trajnostni način vključevati v različne oblike razvoja, tudi turističnega. Fenomen mask in maskiranja na Ptujskem in širše v Sloveniji, v svetu je torej v nenehnem procesu. Spreminjajo se tako maske kot maskirane skupine, spreminjajo se navsezadnje tudi sami koncepti organiziranih pustnih prireditev. Kurentovanje z leti v številčnem smislu raste, vprašanje pa je, ali je ta rast povezana s kakovostno rastjo kurentovanja. Prepričan sem, da je mogoče na tem področju še veliko narediti. Kot kritični etnolog, kot kritični evalvator in valorizator te dediščine z zanimanjem spremljam tudi njeno spreminjanje. Že od nekdaj sem se ukvarjal ne samo z razumevanjem izvorov teh tradicij, ampak tudi z njenimi modifikacijami, metamorfozami in inovacijami. Če ne razumemo vseh teh novosti in sprememb v tradicionalni pustni kulturi, in to v širšem evropskem kontekstu, v katere je vpeta aktualna pustna kultura, potem ne moremo razumeti in vrednotiti fenomena kot takega. To pa je za raziskovalca nujno."

Aleš Gačnik
Osebni Arhiv
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta