Na Ptuju jemljejo hec zelo resno: Vsak nastopajoči je delček mozaika

Barbara Gavez Volčjak Barbara Gavez Volčjak
21.02.2020 12:44

Odkar so Kurentovanje vpisali na Unescov seznam, Lonely Planet pa ga je uvrstil med deset najboljših festivalov, se je prepoznavnost dogodka precej povečala, pojasnjuje Tanja Srečkovič Bolšec, direktorica javnega Zavoda za turizem Ptuj.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Ptuj, 4. marec 1962.
Danilo Škofič

Na Ptuju jemljejo hec zelo resno. Navsezadnje organizacija enajstdnevnega dogajanja s povorkami, dnevnimi prikazi tradicionalnih pustnih likov, obhodom kurentovih in korantovih skupin ter pokopom pusta na pustni torek ni mačji kašelj. V času med svečnico in pustnim torkom naštejejo v mestu in okolici skupno približno 100.000 obiskovalcev. V to število so sicer všteti vsi: nastopajoči iz drugih slovenskih krajev in iz tujine, ki pridejo za dan ali več, gledalci od blizu in daleč ter stacionarni gostje iz bližnjih in daljnih turističnih objektov, ki bodisi pridejo na festival načrtno bodisi med bivanjem blizu Ptuja obiščejo še znameniti karneval. "Odkar so Kurentovanje pred tremi leti vpisali na Unescov seznam svetovne nesnovne kulturne dediščine, Lonely Planet pa ga je uvrstil med deset najboljših festivalov na svetu, se je prepoznavnost dogodka zunaj meja Slovenije precej povečala," pojasnjuje Tanja Srečkovič Bolšec, direktorica javnega Zavoda za turizem Ptuj (ZTP). A kar na spletu odmeva po svetu, ni nujno enako znano tudi onkraj Trojan. "V Sloveniji še lahko izboljšamo prepoznavnost," nadaljuje Srečkovičeva. "Letos smo v sklopu promocijskih aktivnosti zagnali obširno kampanjo po vsej Sloveniji, od Celja proti zahodu smo namestili 30 jumbo plakatov, intenzivno smo se pojavljali v nacionalnih medijih. Vse prebivalce Slovenije želimo seznaniti s pomembnostjo tradicije in izročila, ki ju hranimo na Ptuju."

Festival ponese glas o Ptuju

Festival je turistično zanimiv z dveh vidikov: sam dogodek pritegne množico ljudi, ki jih je treba prenočiti in pogostiti, obenem pa ponese glas o Ptuju in njegovem zaledju po Sloveniji in onkraj njenih meja. S tem vzbudi radovednost potencialnih obiskovalcev, ki si jih ptujski turistični delavci želijo vse leto. Ker je osebno priporočilo najboljša reklama, se v ZTP trudijo čim bolj izpolniti želje gostov, tako nastopajočih kot drugih obiskovalcev. "Kurentovanje ni koncert, pri katerem poskrbiš samo za infrastrukturo, ampak je vsak nastopajoči delček mozaika, vsak je pomemben, ker tvori hrbtenico celotnega Kurentovanja. Zato si z vsako sodelujočo skupino izmenjamo po 20 mejlov, da se dogovorimo o vseh podrobnostih," opisuje sogovornica logistično-organizacijski zalogaj, v kakršnega se je v 60 letih obstoja prelevil pustni festival. Čeprav ga poleg ZTP soorganizirajo še Javne službe Ptuj in Mestna občina Ptuj, to ni le dogodek mesta, ampak vsega zaledja, poudarja Srečkovičeva.
Pri predstavitvah tradicionalnih pustnih likov in mask v karnevalski povorki in drugih dogodkih sodelujejo številna društva, ki tudi v svojih vaseh prirejajo "fašenk". V dogovoru s princem karnevala ali društvi kurentov lahko tudi tam gostijo karnevalske skupine iz tujine, ki sicer poleg Ptuja včasih obiščejo še Mozirje, Šoštanj ali kateri drug slovenski kraj s karnevalsko tradicijo. V jutrišnji mednarodni karnevalski povorki bo tako sodelovalo 16 skupin iz tujine, v glavnem iz evropskih držav (poleg Avstrije, Hrvaške, Srbije, Črne gore, Nemčije in Francije pridejo denimo tudi skupine iz Švedske in Irske), kar je za domačine odlična priložnost spoznavanja tujih karnevalskih tradicij. "V prihodnjih letih si želimo v sklopu javnega dela Kurentovanja narediti čim bolj raznolik in poln program v središču mesta, pripeljati na povorke čim več raznolikih mask, ker je to pomemben prenos izročila, tradicije in kulture drugega mesta oziroma države. Ko smo v soboto pripeljali v mesto 2250 nastopajočih, so se ljudje lahko srečali z maskami, se z njimi fotografirali. Smisel Kurentovanja je prav v tem, da ljudje spoznajo neko državo še na drugačen način," razlaga direktorica ZTP.

Namestitvene zmogljivosti polne

Dogodek, ki pritegne tolikšno množico ljudi, kot rečeno, zahteva določeno infrastrukturo. Srečkovičeva zagotavlja, da doslej z oskrbo nastopajočih niso imeli težav. Na Ptuju imajo na voljo 1121 postelj v petih hotelih, treh objektih B&B, pri sedmih ponudnikih zasebnih sob in apartmajev ter po enem gostišču, hostlu in kampu. Namestitvene zmogljivosti so v času Kurentovanja skoraj povsem polne, čeprav si povsod pustijo še nekaj rezerve za turiste, nastopajoče pa namestijo tudi zunaj Ptuja, po potrebi tudi v kakšnem dijaškem domu. Nastopajočim s pomočjo sponzorjev krijejo namestitev, če pripotujejo več kot 500 kilometrov daleč, in prehrano, potne stroške si plačajo sami. Gostom iz zares zelo oddaljenih krajev plačajo dve prenočitvi, drugim po eno. "Večina ljudi, tako nastopajočih kot obiskovalcev, pride za samo en dan. Na glavnih dogodkih je dnevnih gostov nekaj tisoč, na etno povorki denimo okoli 15.000, na mednarodni povorki običajno okoli 45.000. Na preostalih dogodkih se zbere povprečno 500-600 ljudi. Pokop pusta pritegne več obiskovalcev, a večinoma iz bližnjih krajev," našteva sogovornica. Na vrtanje, ali to Ptujčane kaj moti, se ne pusti zmesti: "Ptujčani smo ponosni na Kurentovanje, nosimo ga v srcu in ljudje soustvarjajo dogajanje v mestu."
Da je festival pristno doživetje in ne zgolj turistični produkt, občutijo tudi obiskovalci iz tujine, ki prihajajo iz evropskih držav, pa tudi iz ZDA, Kanade in od drugod. Za promocijo na teh trgih najbolj skrbi Slovenska turistična organizacija, Srečkovičeva ocenjuje, da zelo dobro sodelujejo. So se pa letos pri ZTP povezali tudi z agencijami in obiskovalcem ponudili eno- in večdnevne pakete doživetij na Ptuju, ki vključujejo tudi ogled mesta, tradicionalno ptujsko kulinariko in etnografsko razlago. Pritegniti želijo predvsem turiste, ki jih zanimajo zgodovina, kultura in kulturna dediščina mesta in okolice. Trenutno stacionarni gostje v času Kurentovanja vključno s prenočitvijo porabijo povprečno 135 evrov dnevno, ostanejo tri do štiri dni, Srečkovičeva pa poudarja, da je temelj njihovega interesa kakovostna turistična ponudba. Upravljavci termalnih zdravilišč v vzhodni Sloveniji svojim gostom ponujajo obisk Kurentovanja kot del dodatne ponudbe in jih s tem poskušajo navdušiti za ponovni obisk.

Pomen pustne tradicije

Kako torej obravnavati Kurentovanje s turističnega vidika? Največji pustni festival pri nas je najbolj poznan med tistimi Slovenci in tujci, ki se zavedajo pomena pustne tradicije in jih zanima etnografska dediščina, jo tudi ohranjajo in negujejo. Za druge je to morda zgolj veselica, priložnost za zabavo, dobro hrano in pijačo. Prostora je po besedah Tanje Srečkovič Bolšec še dovolj tako za nastopajoče kot za obiskovalce, festival pa pomembno prispeva k prepoznavnosti Ptuja in okolice. Izkoristijo vsako priložnost za promocijo, letos so pred začetkom Kurentovanja prvič organizirali tiskovno konferenco v Ljubljani in nagovorili tudi nacionalne medije. "Pridobivamo prepoznavnost, ampak vsaka zadeva iz vzhodnega dela države se uveljavi bolj počasi."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta