Darja Kocbek
Razmere na območju Bihaća, natančneje v begunskem taborišču Vučjak, so v enaki meri posledica neuspešne notranje politike in mednarodnih razmer. Evropska unija Bosni in Hercegovini (BiH) zagotavlja pomoč, tudi finančno, za ureditev dostojnih prenočišč in storitev za begunce, a vsa ta pomoč ne pride do beguncev in prosilcev za azil, pravi Alberto Neidhardt, strokovnjak Evropskega političnega centra (EPC) v Bruslju. Visoka stopnja korupcije in nespoštovanje vladavine prava v regiji otežujeta sistemsko reševanje problema.
EU pomaga BiH, da bi izboljšala pogoje za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito, in istočasno - kolikor je to mogoče - migrantom otežuje prehod čez meje. V proračunu EU za obdobje od leta 2021 do 2027, o katerem še tečejo pogajanja, je predvidenih veliko sredstev za krepitev nadzora in varovanja zunanje meje EU.
Dva milijona evrov pomoči
Sodelovanje in finančna pomoč sta del načrtov za vzpostavitev varnostne unije. S tem, ko so migracije postale varnostni problem, se financiranje odmika od varovanja človekovih pravic in osredotoča na nadzor meja in zmanjšanje migracij, nam je pojasnil Alberto Neidhardt.
Države zunaj EU lahko pričakujejo nagrado le, če jim bo uspelo preprečiti migrantom in prosilcem za azil, da bi vstopili v EU
Pot do strateškega cilja
BiH je februarja 2016 uradno zaprosila za članstvo v EU. Evropska komisija je maja letos prvič izdala mnenje o tej prošnji. Ocenjuje, da bo pogajanja mogoče začeti, ko bo država v zadostni meri izpolnjevala merila za članstvo. Korenito bo morala izboljšati svoj zakonodajni in institucionalni okvir, da bo izpolnila številne posamezne prioritete na področju demokracije, pravne države, temeljnih pravic in reforme javne uprave, piše komisija.
Voditelji držav članic so na vrhu oktobra letos sklenili, da bodo o širitvi EU razpravljali maja prihodnje leto. Evropski parlament v resoluciji, ki jo je sprejel februarja letos, pozdravlja strategijo BiH za zunanjo politiko za obdobje 2018-2023, ki jo je sprejelo predsedstvo BiH, v kateri je navedeno, da je članstvo v EU eden glavnih strateških ciljev te države.
Na življenje, ki ga živijo begunci v Bosni, je v pismu Evropski komisiji sicer opozoril tudi slovenski poslanec v Evropskem parlamentu Milan Brglez, pridružilo pa se mu je še 27 evropskih poslancev, med njimi štirje slovenski poslanci iz vrst Liste Marjana Šarca in SD. Predsednik Jean Claude-Juncker jim je odgovoril, da komisija "pozorno spremlja razvoj dogodkov na tem območju". Dodal je, da je strogo obsodila kontinuirano prisilno premeščanje migrantov in beguncev na neprimerno lokacijo v Vučjaku, bila pa je jasna tudi v svojih zahtevah lokalnim oblastem, da Vučjak zaprejo in zagotovijo premestitev ljudi v primerne sprejemne centre.
