Francoska vlada je pozvala rumene jopiče, naj ta konec tedna ne pripravijo novih protestov, saj je Francija po torkovem napadu v Strasbourgu razglasila stanje najvišje pripravljenosti. Tiskovni predstavnik vlade Benjamin Griveaux je protestnike pozval, naj bodo razumni, saj jim je predsednik Emmanuel Macron v začetku tedna ponudil vrsto koncesij, med drugim povišanje minimalne plače in odpravo obdavčitve najnižjih pokojnin, potem ko je že prej preklical napovedano zvišanje trošarin in podražitev goriv, kar je bilo prvi sprožilec množičnega nezadovoljstva.
Na pariške ulice nad 20 tisoč nezadovoljnih?
Pariz se pripravlja na napovedane sobotne demonstracije. Še do včeraj v mestu sicer sploh ni bilo čutiti strahu, življenje je teklo po ustaljenih tirnicah. Lokali so bili polni tudi na Champs Elysees, prav tako trgovine. Na ulicah in v muzejih številni turisti. Parižani se niso dali motiti. Do petkovega popoldneva. Nameščanje kovinskih folij na okna bank in nekaterih trgovin, policijske patrulje v križiščih in krožiščih, tudi pred Grand Palais, so dale slutiti, da se zna uresničiti napoved, da bo na glavno pariško ulico v soboto prišlo okoli 20 tisoč protestnikov ali celo več. Prek facebooka je udeležbo namreč napovedalo 24 tisoč nezadovoljnih Francozov.
A kot je dejal francoskih notranji minister, se ne bojijo samih demonstracij, bolj se bojijo nasilnežev, ki bi proteste izkoristili za svoje namene - za uničevanje imetja, lokalov, trgovin in ropanje. Policijo čaka v soboto težka naloga, življenje v mestu pa lahko v dobršni meri zastane, saj lahko ob večjih neredih zaprejo metro postaje, kar za Pariz pomeni prometni kolaps. Kakorkoli, vsaj osem tisoč policistov je v najvišji stopnji pripravljenosti. (zš)
Protesti rumenih jopičev so se v Franciji začeli 17. novembra, spodbudilo jih je napovedano zvišanje trošarin na gorivo v začetku prihodnjega leta. Protesti so se kmalu razvili v upor proti vedno slabšim življenjskim razmeram in nasprotovanje francoskemu predsedniku Macronu. Vse od 17. novembra je bila Francija ob sobotah priča množičnim protestom, ki so se vedno izrodili v izgrede med policijo in protestniki. Samo minulo soboto je proteste po vsej Franciji spremljalo skoraj 90.000 policistov, od tega 8000 v Parizu, kjer je policija uporabila oklepna vozila, trgovine, muzeji in znamenitosti pa so ostali zaprti.
Vse je mogoče
Prav dejstvo, da je gibanje v minulih tednih in tudi po objavi obljubljenih koncesij ohranilo in celo povečalo število aktivistov in podpornikov, kaže, da gre pri rumenih jopičih za več kot običajne delavske nemire, so si enotni analitiki. Obstaja celo nevarnost, da bo gibanje rumenih jopičev postalo nekakšna evropska intifada, globalna ljudska vstaja z uporom proti zadevam, ki so usodnejše kot trošarine na gorivo, piše Dante Disparte v Forbesu. Iz steklenice že pobeglega duha bo zdaj težko spraviti nazaj, saj se je gibanje, ki sicer nima vodstvene strukture, razširilo preko francoskih meja. Podobno kot bližnjevzhodna vstaja intifada postaja tudi to gibanje vse bolj decentralizirano, razjarjeno in nenadzorovano. In čeprav se zdijo nekatere zahteve protestnikov fantazijske, jim prav dejstvo, da se jim je uspelo utrditi ne samo v samem srcu francoske države, ampak da podobno misleči aktivisti že delujejo drugod po Evropi, morda tudi po svetu, vliva prepričanje, da je mogoče prav vse, komentira Nabila Ramdani, poročevalka Independenta iz Pariza.
Zahodna Evropa sledi Franciji
Rumeni val je že zdavnaj pljusknil preko francoskih meja. Neposredno so francoskim protestnikom sledili v Belgiji in na Nizozemskem. V Bruslju se je prejšnjo soboto v tako imenovani evropski četrti zbralo okoli 500 ljudi. Blokirali so Rue de la Loi, kjer je večina evropskih institucij, in zahtevali odstop premierja Charlesa Michela. Policija je v poskusu preprečiti izgrede že predhodno zaprla območje tako za pešce kot za vozila in postavila barikade. Kljub temu je manjši skupini protestnikov uspelo prodreti skozi zaporo. Protestniki so na policijo metali steklenice, policija pa je odgovorila s solzivcem. Aretiranih je bilo okoli sto ljudi.
Španija: Za višje plače
V Španiji protestno gibanje ni organizirano, so pa ideje rumenih jopičev pritegnile mnoge. Na družbenih omrežjih so se pojavile oznake Chalecos Amarillos, v soboto so se protestniki zbrali v središču Madrida. Eden od aktivistov je za spletno izdajo El Confidenciala povedal, da imajo podporo različnih skupin, zlasti kmetovalcev, nezaposlenih delavcev iz severne Španije, pristaniških delavcev in taksistov, ki so ogorčeni zaradi slabšanja življenjskega standarda. Španija je zaradi finančne krize uvedla ostro varčevalno politiko, zdaj pa se vlada v Madridu sooča z vse večjimi pritiski, naj omili stroge ukrepe, še posebej za najslabše plačane. In le nekaj dni po tistem, ko je francoski predsednik Macron v odzivu na nasilne proteste v Franciji obljubil zvišanje minimalne plače, je tudi predsednik španske vlade Pedro Sanchez napovedal 22-odstotno zvišanje minimalne plače, ki bo z novim letom znašala 1050 evrov. To bo največje zvišanje po letu 1977.
Italija: Podpora populistični vladi
V Rimu pa se je v soboto zbralo več deset tisoč privržencev vlade in desne stranke Liga iz celotne Italije. Vodja stranke Matteo Salvini, ki je tudi italijanski notranji minister in podpredsednik vlade, je pokazal razumevanje za proteste v Franciji. "Sem proti kakršnikoli obliki nasilja. A moramo reči, da kdor seje revščino, žanje proteste," je dejal in dodal, da je Bruselj "izdal evropske sanje".
"Poskušajo strmoglaviti to vlado, a če držimo skupaj, nas nihče ne more zaustaviti," je dejal Salvini. Glede proračunskega spora z Brusljem je dodal, da če so mogočne skupine oblastnikov proti italijanski vladi, to pomeni, da ta dela prav v dobro 60 milijonov Italijanov. "Ne bomo odnehali," je še dejal podpredsednik italijanske vlade.
Madžarska: Proti "sužnjelastniškemu" zakonu
Na Madžarskem, kjer se že nekaj mesecev vrstijo protesti proti do Evrope in migrantov sovražni politiki predsednika vlade Viktorja Orbana, je minulo soboto več deset tisoč ljudi protestiralo proti reformi zakona o delavskih pravicah, ki bi delodajalcem dovoljeval, da od zaposlenih zahtevajo, da delajo 400 nadur letno. Madžarska socialistična stranka je pozvala svoje pristaše, naj na demonstracijah nosijo rumene jopiče. Madžarski socialisti pravijo, da bo to, kar deluje v Parizu, delovalo tudi v Budimpešti. A zakon, ki so ga nasprotniki poimenovali sužnjelastniški, je madžarski parlament to sredo pričakovano sprejel. To je takoj sprožilo nove proteste, najbolj nasilne doslej. V četrtek zvečer so se protestniki celo spopadli s policisti. Pri tem so vzklikali: "Orban izgini", "Diktator", "Dovolj nam je". Na trgu je bilo videti tudi zastave skrajno desne stranke Jobbik, ki je svoje člane po vsej državi pozvala, naj se napotijo v Budimpešto in nadaljujejo s protesti.
Rumeni jopiči celo v Iraku
Rumeni jopiči so se pojavili tudi na ulicah Basre, mesta v jugovzhodnem Iraku, kjer se je prejšnji konec tedna kakih sto ljudi zbralo na protivladnih protestih. Zahtevali so osnove življenjske standarde, kot so voda in elektrika. Njihovi rumeni jopiči sicer niso povezani s protesti v Franciji, nosili so jih že na demonstracijah proti korupciji leta 2015. “Lažje smo se organizirali, če smo bili oblečeni tako,” je razložil eden od organizatorjev protestov.
Opozicijski protesti na Balkanu
Protivladni protestniki se zgrinjajo na ulice tudi v Srbiji in Makedoniji. V Beogradu se je v minulo soboto zvečer zbralo več tisoč ljudi, ki so na mirnem protestu izrazili nasprotovanje političnemu nasilju v državi, potem ko je bil konec novembra v mestu Kruševac na jugu države tarča napada opozicijski politik, vodja Levice Srbije Borko Stefanović. Storilce so sicer kmalu prijeli, a vodje opozicije trdijo, da je bila v napad vpletena vladajoča Srbska napredna stranka predsednika Aleksandra Vučića, kar slednja zanika. Opozicija Vučića obtožuje avtokratskega vladanja, njegovo stranko pa korupcije.
