(INTERVJU) Andrej Šter: Družba brez resnega novinarstva je invalidna družba

Največja repatriacija državljanov se še ni zaključila, a prvi val epidemije je mimo. Kakšne so številke v prvi bilanci, koliko državljanov ste varno vrnili v Slovenijo?
"Operacija se ni zaključila, se pa je spremenila. Do konca aprila smo zlasti pomagali tistim Slovencem, ki so bili zunaj kot turisti in jih je situacija presenetila. Zdaj pa pomagamo tistim, ki so še imeli razlog, da so v tujini, zdaj pa jim je poteklo dovoljenje, da so tam, ali jim je zmanjkalo denarja, ali pa jim je ugasnil namen bivanja. V tem času se intenzivno vračajo slovenski študentje v Slovenijo, tuji pa odhajajo iz Slovenije. Tudi njim oziroma fakultetam skušamo svetovati. Končujejo se razni gospodarski projekti, spet drugi se odpravljajo na posel. Naše delo se je vsebinsko precej spremenilo, po obsegu ga pa zagotovo ni manj. Recimo, da dnevno odgovorimo na 400 do 600 vprašanj po telefonu in na nekaj sto mailov. Pa ne gre za enostavna vprašanja o na primer telefonskih številkah, ampak za vprašanja, kot so, kako zgleda čezmejno delovno razmerje, ki ga imam, pa se končuje. Odgovore je treba preverjati tudi pri drugih institucijah. Veliko pa je življenjskih situacij, ki so presenetljive. Recimo operacije otrok ali pa poroka in dolgo pričakovano slavje, kot je na primer stoletnica. Čakanje v slednjem primeru je zelo varljivo, obljubljati povabljenim, da bodo lahko prišli, je spekulativno.
Osnovna statistika pa je znana. Dokler smo še lahko, smo v lastni organizaciji in v precejšnji meri s slovenskim proračunskim denarjem omogočali vrnitev okoli 750 ljudem. To je državo stalo 350 tisoč evrov. Znesek je relativen. Zame je to zelo veliko denarja, če vzamemo v obzir razmerje med stroški in koristi, pa je drugače. Vrnjenim in drugim smo dali možnost, da prispevajo v sklad, ki je namenjen zagotavljanju delovnih pogojev tistih, kjer so pogoji zares hudi. V skladu se je do prejšnjega tedna nabralo 750 tisoč evrov. Tako da je država zagotovo dobila potrditev, da je delala dobro in odgovorno porabila tistih 350 tisoč evrov.
A naloge se zagotovo niso končale. V tem trenutku imamo nekaj potekajočih priprav na evakuacijske lete iz oddaljenih krajev, iz Buenos Airesa, Južne Afrike, s Ferskih otokov. Ne gre za velike skupine ljudi. A odgovor, da nas ti državljani ne zanimajo, po našem poslanstvu ne obstaja. Gospodu iz Južne Afrike smo ta teden omogočili, da je sedel v italijansko letalo, ki ga pelje v eno od pristanišč v južni Italiji. To niso redne linije, ampak izredni prevozi, bodisi vojaška ali evakuacijska letala. V takih primerih so naše ambasade naredile enormno delo. Sploh ni mogoče razumeti, kako so v tistih malih zasedbah veleposlanik plus en zaposleni zmogli tolikšen obseg dela."
Slovenija kot majhna država ima majhno diplomatsko-konzularno mrežo po svetu, ki je skromno ekipirana. Kako je to oteževalo vaše delo?
"Je, zagotovo. Tudi za naše kolege ima dan samo 24 ur. Bolj kot sodelovanje v okviru EU se je kot pomembno pokazalo bilateralno sodelovanje z nekaterimi državami."
V krizi je veliko kritik padalo na račun EU, češ da je odpovedala skoraj na celi črti. Govori se o dokončnem razpadu solidarnosti, nezmožnosti sodelovanja v konkretnih kriznih razmerah. Kako se je to pokazalo pri delu na vašem področju?
"Zagotovo se je. EU je pomagala. A težava je, da je podlegel eden od temeljev EU, prosti pretok oseb. Lahko bentimo čez schengen, ampak ko ga ni, nam manjka. Na hitro je mogoče kakšno svoboščino ukiniti, zelo pa je zahtevno, ko jo vzpostavljaš nazaj, zlasti če gre za mehanizem, ki ni samo bilateralen. Omeniti moram tudi krizno upravljanje EU, do katerega sem kritičen bolj kot drugi."
To je področje slovenskega komisarja Janeza Lenarčiča.
"Veste, komisar je bil popolnoma nov. Nastopil je nekaj mesecev pred krizo. EU, ki je kot korpus na svetu tako dolgo kot jaz, pa je zadeva popolnoma presenetila. V vseh elementih. Recimo: še zdaj kot EU ne vemo, kako nastopiti, ko bolezen zavlada nad eno križarko, ki je v mednarodnih vodah. Menim, da kriza v EU ni bila pod nadzorom in ni bila dobro upravljana v skupnosti. Bilo je sicer veliko ljudi, ki so se trudili."
Kako ocenjujete delo slovenskega komisarja v krizi? Ste z njim kaj sodelovali?
"Zdaj nastajajo pravne podlage, da bo možno vnaprej zagotavljati usposobljene enote za hitro posredovanje. Pa da bo mogoče refundirati sredstva, ki so bila porabljena. EU je prej del problema kot del rešitve. Nisem srečal nobenega letala, ki bi nosilo zastavo EU. Bila so nacionalna prevozna sredstva. Celo zveza Nato je dala na razpolago svoja transportna sredstva. Portugalci na primer uporabljajo ves njihov arzenal."