(INTERVJU) Inšpektorica za varno hrano Nadja Škrk o odkritih prehranskih prevarah, preventivi in najbolj pogostih kršitvah

V poročilu Europola, ki je izvedel obsežno operacijo in razkril mnoge goljufije v prehranskih verigah, so ugotovili, da se je v času epidemije zaseglo veliko pokvarjenih živil, ki so jih trgovci in pridelovalci skušali spraviti na trg. Slovenija v to zadnjo raziskavo sicer ni bila vključena, a vseeno je verjetno tudi na naš trg epidemija vplivala.

Kako so se v času covida spremenile dobavne verige?

"Težav s pokvarjeno hrano nismo zaznali. Če pa me sprašujete glede delovanja verige, bi rekla, da se je ta najbolj spremenila pri potrošnikih. Povečala se je spletna prodaja. Zaznali smo, da se pojavljajo novi izvajalci dejavnosti, ki ponujajo tako prodajo. Če se pri nas registrirajo, smo z njimi seznanjeni, če pa se ne, jih moramo najti. To je bistvena razlika, ki smo jo zaznali."

Nadzor sicer redno poteka v okviru uprave za varno hrano. V tujini zaznavajo cele združbe, ki se ukvarjajo s prevarami in prehranskimi ponaredki. So te tudi pri nas?

"Mislim, da ne. Mi tega nismo zaznali. Še največ ponovljenih kršitev je pri svežem sadju in zelenjavi, ki se prodajata na stojnicah ob cesti. To se oglašuje kot slovensko in domače, pa se ob pregledu dokumentacije pogosto izkaže, da ni tako. V teh primerih lahko rečemo, da so določena podjetja, ki služijo denar na ta način, in nekateri kršitve ponavljajo. Pri drugih živilih pa ne bi rekla, da gre za organizirano dejavnost."

Se lažno poreklo pojavlja še pri katerih živilih?

"Zraven sadja in zelenjave občasno tudi pri mesu, kjer se ne zagotavlja zadostna sledljivost."

Vse več neskladij je tudi pri ekoloških živilih. Je to povezano z vse večjim povpraševanjem po taki hrani?

"Zagotovo. Prav pri teh živilih opažamo porast neskladij. Že če pogledamo nedavne odpoklice živil s sezamom in rožičem, so tam prevladovala ekološka živila. Povpraševanje po ekoloških živilih je vedno večje, zato vsega države EU ne morejo same pridelati, kar pomeni, da prihajajo ekološka živila tudi iz uvoza in se zato lahko zgodi, da v tretjih državah neki izdelek pridelujejo na konvencionalen način, prodajajo pa ga kot ekološkega. Zakonodaja je stroga, nadzor tudi, a kljub temu se kdaj zgodijo neskladnosti."

Kaj pa ostala živila? Med neskladnimi živili se pogosto znajdejo tudi med, siri, ribe in oljčno olje. Prav pri slednjem zaznavate največ kršitev.

"Kar se tiče oljčnega olja, imamo v Sloveniji konstantno slabo stanje. Najpogosteje zaznavamo, da se ekstra deviško olje prodaja kot deviško. To je običajno posledica tega, da nekdo kupi starejše olje po nižji ceni in zaradi staranja ta izgubi kakovost. Ko pride na trgovinske police tako ni več ekstra deviško, pač pa le še deviško. Takih napak je največ. Razlog za to je povezan s ceno. Tisti, ki se ukvarjajo z distribucijo, pač želijo strankam ponuditi cenovno čim bolj ugodne proizvode, kar pomeni, da iščejo olja nižje kakovosti. Taka olja so zato pogosteje neskladna. A nikakor ne moremo trditi, da so vsa nizkocenovna olja neskladna. Več napačnih etiket je zagotovo pri uvozu, domača olja so višje kakovosti, višje cene in zato tudi skladnejša s kakovostjo, ki je na etiketi zapisana. Občasno se, prav tako pri uvoženih oljih, pokaže tudi neskladnost, ki se tiče kemije. To pomeni, da se oljčno olje označuje kot deviško, pa to ni. V teh primerih je način proizvodnje drugačen, zato je stopnja zavajajoče prakse v takih primerih višja."

Tudi med je eno od živil, pri katerih se pogosto pojavijo neskladja. Kakšne so ugotovitve na slovenskem trgu?

"Ker nismo velik uvoznik medu, neskladij ni tako veliko. Naš nadzor je zato usmerjen na tisti med, ki ga proizvajalci kupujejo drugje, in potem ugotavljamo, ali je skladen z etiketo. Pri medu smo denimo ugotovili, da so kdaj dodajali fruktozni sirup, saj so tako pridobili količino. Pri nadzorih smo zaznali prisotnost tujih encimov, v enem primeru pa tudi barvilo."

Večina kršitev se nanaša na lažno kakovost. Se ob tem vseeno pojavljajo primeri, ki lahko ogrožajo zdravje ljudi?

"Tega, da bi kaj povzročilo smrt, pri nas še nismo zaznali. Smo pa odkrili, da so mesnim pripravkom dodajali žveplo. Žveplo je alergen in tisti, ki so občutljivi, morajo biti s tem seznanjeni. Tudi pri citrusih smo denimo ugotovili uporabo pesticida, ki v EU ni dovoljen. Tukaj lahko pride do morebitnih težav pri dolgotrajnejšem uživanju."

Nekateri primeri so neskladni glede na kakovost, določeni lahko vplivajo tudi na zdravje, kaj pa še vsi ostali, ki so le napačno deklarirani. Kaj vse se še pojavlja in najde v sklopu vaših nadzorov?

"Zagotovo se spomnite afere s konjskim mesom, ko so govejemu dodajali konjsko meso in je s tem šlo za nižji cenovni razred. Veliko kršitev je že pri omenjenem oljčnem olju in pri ekoloških izdelkih. Potem pa smo imeli še primer, ko so rdeči papriki dodali barvilo, ali pa so pri žitih našli pesticide, ki so v nekih drugih žitih dovoljeni, pri tistih dotičnih pa ne. Tudi pri začimbah pogosto kaj najdemo. Recimo, da v vrečki popra ni le poper, pač pa tudi zrna papaje."