Zavarovalništvo je tradicionalna branža. Ljudje nanj najpogosteje pomislijo ob škodnih primerih. Kako lahko ljudem tehnologija pomaga pri reševanju primerov, preprečevanju zlorab, morda olajša dostopnost storitev?
"Omenili ste škodo. Pri tem lahko tehnologija pomaga v vseh fazah. Pri samem uveljavljanju, torej prijavi, namesto klasičnega obiska zastopnika ali obiska okenca uvajamo on-line prijavo, ki pospeši in poenostavi zadeve. Je uporabniško prijazna in nudi boljšo uporabniško izkušnjo v fazi same prijave in pri spremljanju škodnega dogodka. Tehnologija nam lahko močno pomaga tudi pri prevarah, ker zazna vzorce, ki odstopajo od ustaljenih, in prepozna nekatere sumljive vzorce. Če imaš v sistem vgrajeno tovrstno tehnologijo, lahko hitro prepoznaš oziroma ugotoviš nekatere prevare ali primere vsaj podrobneje raziščeš."
Pravite, da vas "insuretechov", v primerjavi z bančnim sektorjem, ki se "fintechov" grozno boji, ni strah?
"Še zmeraj imamo prednost, da si zavarovanci oziroma potrošniki želijo osebni stik. Bančni komitenti si tega stika pravzaprav ne želijo. Tam nove tehnologije hitreje prodrejo do končnega potrošnika, zato se jih verjetno banke toliko bolj bojijo."
Pravite, da vaši uporabniki cenijo osebni stik. So med njimi tudi mlajši ali zgolj starejša generacija, ki je tega pač vajena?
"Raziskave kažejo, da mlajši preverijo ponudbo po internetu, naredijo primerjave, ampak velja tako imenovani efekt ROPO: poizvedovanja opravijo on-line, kupujejo pa še zmeraj off-line. Pred dokončno odločitvijo se radi posvetujejo z nekom, ki mu zaupajo. Pri sklenitvi zavarovanja, ki velja za kompleksnejšo stvar, imajo tudi mladi radi konkreten stik. Enostavnejši produkti, kot so denimo turistična zavarovanja, pa se čedalje pogosteje selijo na direktno prodajo on-line. Tam niti mi ne opazimo strateških premikov v to smer, da bi se to prodajalo prek klasične prodaje, torej zastopnikov."
Tudi med zaposlenimi bi radi ustvarili start-upe
Ideja je, da bi naš cenilec s stranko preko mobilne aplikacije na daljavo ocenil škodo