Saša Britovšek
Menda je bil roman Jezero na vašem seznamu želja, a po njem še niste segli, dokler se niste prijavili na avdicijo za serijo, tekli po knjigo in jo na en mah prebrali. Ste se takoj prepoznali v liku Tine?
"Ker sem vedela, za kateri lik poteka avdicija, sem na tak način tudi brala roman in Tino spoznavala ob razmišljanju, kako bi jo odigrala. Ko dobim novo vlogo in prvič berem scenarij, že takoj razmišljam, kako bi kaj naredila. Sicer pa da, Jezero bi prebrala v vsakem primeru že iz radovednosti, ker sem o romanu veliko slišala, bilo je le vprašanje časa. Kriminalke namreč niso moja ljuba zvrst literature. Na mojih knjižnih policah so običajno v ospredju knjige, povezane s projekti, ki jih delam, tudi strokovne. Romane izbiram po intuiciji, priporočilu ali sledim kakšnemu avtorju. Ob večerih in zjutraj pa včasih posežem po poeziji."
A to pomeni, da vam tudi TV-serije, ustvarjene po tovrstnih romanih, reciva kar skandinavski noir, po katerem se zgleduje Jezero, niso blizu?
"Med prijatelji sem znana po tem, da se z menoj ne morejo pogovarjati o novih popularnih serijah, ki se zadnja leta tako množično gledajo. Če že, sem bolj za komične serije, ob katerih se sprostim in nasmejim. Recimo, da sem ostala tam nekje pri Prijateljih in Seinfeldu. Drugače je, ko gre za pripravo na neko snemanje in si serijo ogledam kot referenco, o kateri smo se pogovarjali v ustvarjalni ekipi. Da vidim, v katero smer se giblje naš projekt. V primeru Jezera sem si za referenco ogledala originalno, švedsko različico serije Most. A zgolj za osnovni občutek, nočem namreč delati po nekem modelu in konec koncev gre za slovenski projekt z drugačnimi produkcijskimi okoliščinami in edinstveno tekstovno predlogo."
Maribor je mesto z nekoliko drugačnim ritmom, kot sem ga bila vajena. Vzljubila sem ga kot neki še nebrušen, neizražen draguljček
