(INTERVJU) Stojan Auer: Z največjimi zvezdami smo imeli najmanj težav. Poglej in zadeni se vrača 24. novembra

To bo ta noč, ki daje moč, spet med vami smo vsi. Tako je v avizu oddaje Poglej in zadeni nekoč pela Marta Zore. Zdaj se oddaja 24. novembra vrača. Zakaj?

"Najprej hvala za povabilo na intervju. Večer je bil del mojega medijskega začetka. V tej hiši sem začel svojo pot v daljnih osemdesetih letih. Vsako nedeljo sem bil dežuren. Še vedno se tukaj počutim kot doma. Sicer pa, zelo sem ponosen, da je oddaja Poglej in zadeni ostala ljudem v spominu, rušila je rekorde gledanosti, številni so jo sprejeli za svojo, bili vsak petek pred televizorjem, ratingi so bili 65-odstotni, ulice prazne. Vsak teden podeliti osebni avtomobil, vsak teden na odru imeti svetovne zvezde in poučevati ljudi z nagradnimi igrami, ki niso bile kar tako. Imeli smo Skriti zaklad, v okviru katerega smo odkrivali lepote Slovenije, predstavljali ljudi, turistično ponudbo ... Najbolj vesel sem bil, ko je že naslednji teden tisti kraj obiskalo nekaj tisoč ljudi. Nič ni bilo kar tako, vse je imelo svoj namen."

Veliko informacij kroži ... bo Poglej in zadeni večkrat? Bo televizijski prenos?

"O tem, kaj bodo ljudje dobili na televiziji, ne odločam jaz, ampak odgovorni uredniki. Vesel bom, če bo kakšen izrazil željo, sploh pa, če si bodo to želeli gledalci. Mi smo odprti za kakršno koli sodelovanje s katero koli od televizij, lahko pa povem, da smo že dobili ponudbo in dogovor, a žal ne s strani katere od slovenskih televizij, ampak bodo oddajo 24. novembra gledali tudi gledalci v Vietnamu, sto milijonski državi, takoj so bili za. Tudi v tistih letih so oddajo spremljali v Makedoniji in po vseh krajih nekdanje skupne države. Na stadionu v Tuzli me je pričakalo 30.000 ljudi. To so trenutki, ki jih človek težko pozabi. Vesel sem, da bom po skoraj tridesetih letih na odru gostil tudi plesalke Kazine. Takrat so bile stare okoli 20 let, jaz nekje proti tridesetim. Takoj so bile za, vseh 12 se je sestalo v Ljubljani in začele so vaditi."

So še dovolj prožne?

"To bomo videli. Na fotografiji so videti odlično."

Okoli sebe ste zbrali kar lep del stare ekipe. Tudi Dragica Petrovič in čarodej Dani Gorjup iz produkcije Showtec sta spet zraven.

"Zraven so skoraj vsi, ki so še aktivni, nekaterih žal ni več. Nepozabni členi moje ekipe. Nagrade sem sicer res dobil jaz, a televizija je produkt ekipe. In ekipa ni nikoli dobila nagrade, nad čimer sem razočaran. Oddajo bomo snemali z reportažnim avtom, s kakršnim razvedrilne oddaje v Mariboru še niso snemali. Prihaja 12-metrsko vozilo, ki dela najbolj zahtevne televizijske projekte v Evropi. Mnogi se ne zavedajo, da Slovenci delajo oddaje za ZDF in največje evropske televizije, medtem ko doma delajo toliko manj. Prihaja LED-zaslon z ekipo, ki pripravlja največje sejme in koncerte po Evropi. To so Mariborčani. Produkcija Showtec dela produkcijo za arabski trg in projekte VAR za Ligo prvakov. To so fenomenalni ljudje, ki so zrasli iz oddaje Poglej in zadeni."

A ni mariborska Festivalna dvorana malce majhna za tako velik projekt?

"V Mariboru je pač tako ... vsi bi seveda prišli na oddajo, vsak bi imel karte zastonj, sponzorjev skoraj ni mogoče dobiti, tako je bilo tudi nekoč. Dvorana Tabor stane ogromno, v njej moraš biti z ekipo vsaj nekaj dni prej, pri meni, torej v naši dvorani to ne bo problem, bistvenih stroškov z dvorano pa tudi ne bo."

Letvica je postavljena vrtoglavo visoko, pričakovanja so izjemna, gledalce ste razvadili do onemoglosti. Kako izbrati nastopajoče?

"To je bilo nekaj najlažjega. Pogledali smo stare posnetke in naredili nabor za dvourni šov. Nastajata dve oddaji. V prvi bo tisto, kar boste videli na odru, v drugi pa bo zakulisje. Prihaja pa seveda nekaj presenečenj, vesel sem, da bo z nami tudi Severina, ki je bila z nami že od začetka. Govoril sem s pevko Corono iz Ria de Janeira, spomnite se še uspešnice The Rythm of the Night. Prišla bi takoj, z veseljem, a mi je rekla, da je danes poročena ... dve letalski karti iz Ria do Maribora v poslovnem razredu ... pa smo takoj na nekaj tisoč evrih, kje je še honorar. Če bodo sponzorji, bo lažje."

Za nekoga, ki je odraščal v 90., je oddaja bila svetišče zabave in stik z velikim svetom. Zdelo se je vse mogoče. V državo, ki je takrat komaj obstajala in zanjo mnogi niso vedeli, so prihajale največje zvezde svetovne glasbene scene. V šotor na Teznem in še kam. Kako je to sploh bilo mogoče?

"Danes vsak reče, da se je takrat vse dalo, danes pa nič več ne gre in da gledalci na TV pač imajo ponudbo, ki jo imajo. Ni res. Vse se da, če sta volja in želja. Energija, ki jo vložiš v oddajo. Danes so nekateri voditelji brezskrbni. Sedijo in imajo ekipo, ki jim priskrbi goste, napišejo jim tekst in to je pač potem neka oddaja. Če je v ozadju energija, se vse da. Tudi največje zvezde lahko spet pridejo in nihče mi ne bo rekel, da se to ne da. To bomo dokazali 24. novembra, pa televizije sploh še nimamo."

Še danes se zdijo kot sanje, da so v Mariboru nastopili Caught in the Act, Backstreet Boys, Nsync, Kelly Family, La bouche, danes že pokojna Melanie Thornton, E-rotic, DJ Bobo, Gloria Gaynor, LaToya Jackson ... Kako je bilo delati s takšnimi kalibri?

"Večina jih je bila fenomenalnih. Pevec Toto Cutugno, ki ga žal ni več, je bil voditelj italijanske televizije RAI, njegov menedžer mi je napisal, kakšno hrano mu moramo pripraviti, neke posebne reči, zmesi, začimbe in pijače, ki jih sploh nismo poznali. Pa sem ga peljal na krvavico, ocvirke in zelje, nekje v smeri proti Radencem in hrane ni mogel prehvaliti. Je rekel, da še nikoli ni jedel česa tako dobrega. Vsi ti veliki zvezdniki so bili bistveno bolj preprosti in dostopni kot pa kakšne manjše zvezde. Z največjimi zvezdami smo imeli najmanj težav."

Prenočevanje tako velikih zvezd je bilo najbrž tudi varnostni problem.

"Varnostnikov je vedno bilo veliko, a so oboževalke običajno že nekaj dni pred prihodom izvedele, kdo prihaja in se zbrale pred prizoriščem snemanja. V Domžalah so tri dni na polju pred prizoriščem že stali šotori. Za nas je to bil velik zalogaj, dekleta so včasih padala v nezavest. Velika odgovornost je bila na nas. Zato je dobra ekipa toliko bolj ključna. Podobno je zdaj. V oddajo bodo prišle tudi nekatere moje takratne asistentke. Stančka Šukalo, Vanja Varl in druge so bile takrat ob meni. Še vedno so videti zelo dobro."

Vsak teden ste v oddaji podelili avto. Pravi eksces v primerjavi z današnjimi nagradami v televizijskih oddajah.

"Vse je mogoče. Vse je stvar spretnosti in pripravljenosti, da greš do ljudi, se z njimi pogovarjaš in iščeš rešitve tudi z najbolj zahtevnimi sponzorji, ki imajo potem od tega velik učinek. Avtomobilska znamka, ki nam je vsak teden dala avtomobil, je bila potem druga najbolj prodajana avtomobilska znamka v Sloveniji."

A ni bil s temi avti povezan tudi škandal? Da so ljudje kdaj dobili tudi rabljenega?

"Tega ne bom nikoli pozabil. V oddaji smo imeli bel avto in nagrajenki rekli, da ga je dobila. Na svečani podelitvi pa je bil rdeč in želela je točno takšnega, kot je bil tisti v oddaji."

Sklepam, da je za oddajo bil tudi en pravi marketinški-finančni mastodont. Denarja se je najbrž obračalo kar precej.

"Vem, da zdaj razkrivam finančne podatke tistih časov, a TV Slovenija je v eni oddaji zaslužila tudi do 250.000 evrov, kar je bilo takrat vredno še toliko več, kot je danes. Marketinško dobro narejena oddaja je lahko odličen izdelek za televizijo. Srce me boli, ko gledam danes izjave mojega dobrega znanca, prijatelja Zvezdana Martiča, ki je na RTV prevzel generalno direktorsko funkcijo, in pravi, da mora za plače najemati kredit. Brez dobrih televizijskih oddaj katerakoli televizija ne more preživeti."

Koliko denarja pa potrebuješ, da pripelješ v šotor na Tezno skupino Backstreet Boys?

"Ni šlo za velike denarje, niti jih nismo imeli in jih nimamo. Šlo je za drugačne naveze. Spomnim se, kako smo na simpatičen način pridobivali goste. Gostil sem Tonyja Hadleya iz legendarne skupine Spandau Ballet. Šla sva na večerjo, bil je tri dni pri meni, vmes sva se ga tudi malo napila v vinski kleti. Prosil sem ga, če bi mi lahko pomagal dobiti še koga, zavrtel je nekaj številk, mi dal telefon v roko, da sem pogovor prevzel jaz. Tako je to potekalo. Temeljilo je na dobrih odnosih. Ko smo Nsync z Justinom Timberlakom peljali na Pohorje in so se po njem spustili s sankami, ker smučati pač niso znali, je to za njih bilo nepozabno doživetje. Čez 200 tujcev smo gostili, tudi ikone 60., 70., 80., recimo Middle of the Road, Platters, Brotherhood of Men, Ricchi e Poveri, pa takrat najbolj popularne zvezdnike, tudi Vanesso Mae."

Kakšna želja je ostala neizpolnjena. Koga vam ni uspelo pripeljati?

"Najbolj sem si želel pripeljati Michaela Jacksona. Zame je bil in je še vedno največja ikona svetovne glasbe, kar nekajkrat sem ga imel priložnosti videti tudi v živo. Leta 1994 se je zgodil trenutek, ko se je vse sestavilo. Sam nisem mogel do njegovega menedžerja Louisa, a nekega dne je kot predskupino na Jacksonovi evropski turneji angažiral DJ Bobota, ki je bil naš stalni gost. Michael je pristal, da pride v oddajo, v kateri smo zbirali sredstva za pediatrično kliniko v Ljubljani. Žal pa nam takratno vodstvo televizije ni prižgalo zelene luči, češ da je Michael neke vrste pedofil in da takšni ljudje na naši televiziji nimajo mesta."

Njegova sestra Latoya Jackson pa je gostovala v Poglej in zadeni. Obstaja stara teorija zarote, da sta Michael in Latoya v resnici ista oseba.

"Lahko potrdim, da zagotovo nista. Povsem različna značaja."

Velika želja je bila tudi Celine Dion.

"Srečali smo jo v Cannesu in že takrat je bolehala. Kadarkoli smo bili v stiku z njo, je šepetala in hranila svoj glas za večerne nastope. Na nek način smo njenemu prihodu že bili zelo blizu, a je njena bolezen to preprečila. In še danes se bori z njo. Želim ji vse dobro."

Oddaja se je kasneje preimenovala v Planet In, se iz nacionalke preselila na Pop TV, postala Super Pop in potem ... nič več. Čarovnija je izpuhtela. Kaj se je zgodilo?

"Po desetletju sem se odločil, da televizijskih oddaj ne bom več delal. Sliši se morda enostavno, a biti vsak teden na televiziji, pomeni, da se odrečeš svojemu zasebnemu življenju. Biti tako močno izpostavljena javna oseba ni bilo enostavno. Seveda ti to prinese veliko dobrega, a tudi veliko zavisti in škodovanja. Maribor je mesto, ki nikoli ni zares maralo ljudi, ki so uspeli. Spomnim se, kako sva se s Tomažem Pandurjem pogovarjala o tem, kje pravzaprav midva sva in ugotovila, da je že takrat v mestu bilo veliko nevoščljivcev, privoščljivcev. Mesto ga je skoraj izgnalo, tudi sam sem imel veliko težav. Šele ko je umrl, smo ga začeli spoštovati in bojim se, da bo tako tudi z mano."

Življenje po Poglej in zadeni in megalomanski slavi je najbrž bilo precej drugačno. V mestno politiko vas je odneslo. Vam ta daje enako zadovoljstvo?

"Nikoli nisem bil politik, niti nočem več slišati za to. Sem Mariborčan in to mesto imam rad. Tukaj sem zrasel in bom tudi končal. Da je Maribor vedno capljal za velikimi mesti, mi pa ni bilo vseeno. Tudi danes so razlike med Ljubljano in Mariborom ogromne, večje kot takrat. Poskusil sem uporabiti svoj medijski ugled in pomagati mestu, a tukaj me ljudje niso sprejeli. Mojo željo, da bi pomagal, so zavrnili. Z vseh funkcij sem se že umaknil in se s tem ne mislim več ukvarjati. Ne da se, če ti ljudje ne zaupajo in ti ne dajo priložnosti, mandata. Sem pa upravičeno žalosten nad tem, kar se dogaja v mestu, a volivke in volivci imajo vedno prav."

Vmes ste postali dedek. Kako se kaj znajdete v tej vlogi?

Imam dva prekrasna vnuka, na katera sem prav posebej ponosen. Ta mali je že novi Luka Dončić, igrava košarko in je fenomenalen. Hodi v tretji razred in skoraj vsak koš zadene s trojke. Trenira pri Braniku, kjer je za nagrado dobil žogo s podpisom Luke Dončića."

A je barva suknjiča za 24. november že izbrana?

"Se še usklajujemo s kazinkami. Prišel bom po stopnicah, zapel, one bodo plesale, jaz pa se bom barvno prilagodil njihovim opravam. Morda pa vmes še dva- ali trikrat zamenjam barvo."