Intimna opcija

Stvar je škandalozna in zahteva oster odziv. Toda to je samo eden v celem bloku prispevkov o "antijanšizmu", polnih nagnusne zlorabe pojmov in podtikanja laži, in to na portalu, ki se je že večkrat proslavil z izbruhi pravega antisemitizma. Janša v popolnoma nekontroliranem tvitu profesorje obtožuje, da so prejemali dodatek za stalno pripravljenost in bili deležni drugih privilegijev, vse "na račun delavskih, upokojenskih, študentskih in podjetniških žuljev". Ker v mojem primeru zagotovo ne velja nič od tega, lahko kot ena od podpisnic povem samo to, da Janša laže. Prav tako lažejo tudi drugi verbalni jurišniki, ki so podpisnike obtožili bolj ali manj vsega, kar si je bilo mogoče na tem portalu izmisliti v tako kratkem času - od filozofa Ernecla do Kanglerjevega blebetanja v avtu, tematsko pa od povojnih zločinov do Kumrovca, kupovanja doktoratov in seveda izdaje Slovenije. Vse to spremlja na stotine žaljivih komentarjev, večdesetkrat je podpisnikom poziva zagroženo z nasilno smrtjo: če policija tudi v tem primeru napovedanega masovnega nasilja ne bo našla razloga za ukrepanje, moramo biti globoko zaskrbljeni. Če ne policija, se bomo morali angažirati vsaj podpisniki pisma, že zato, ker to podpihovanje sovraštva in nasilja obljublja prav takšno predvolilno kampanjo.
Med številnimi patološkimi izpadi izstopa uporaba besedne zveze, o kateri velja posebej razmisliti, saj zadeva samo naravo ljudi, ki jo uporabljajo, njihove navade in nevarnost, ki jo pomenijo za družbo. Gre za formulo, da samostojnost Slovenije in s tem povezani pojmi niso bili "intimna opcija" posameznikov in skupin, ki so tarča napadov teh intimno opredeljenih osebkov. Ni treba posebej poudarjati, da po oceni Janše vseh 75 podpisnikov ni imelo te intimne opcije. Poreklo neskončno ponavljane formule je v enem od davnih intervjujev z Milanom Kučanom, v katerem je ta izjavil, da samostojnost za ceno vojne ni bila njegova intimna opcija. In vendar je kot javna osebnost in državnik ravnal, kot je, tako, kot se za človeka na njegovem položaju spodobi, in ob tem političnem in etičnem kapitalu ni nobene potrebe, da bi skrival svoje takratne dileme. Nasprotno, taka iskrenost pomaga vsakemu državljanu, da svobodno razmišlja o svojih opredelitvah in odločitvah ter se zave razlike med intimnimi željami in javno koristjo. Še posebno pomembna je pri tem odgovornost, ki mora biti usklajena z družbenimi interesi, predvsem ohranjanjem človeških življenj. Neka politična opredelitev je torej lahko ali pa tudi ni intimna opcija: pomembno je, da je povezana z razumom.