Kolikor mi je znano, je bila edina javna (vendar ne državna) televizija, ki je bila deležna takega zaupanja državljanov, angleška BBC v času dogajanja okoli brexita. Televizijska oddaja, katere koncept je vedno hudo šepal in ki je bila v javnosti pogosteje napadana kot hvaljena, je ujela svoj trenutek in svojo temo. Resnici na ljubo, Janša je sam sprožil tak odziv s svojim skrajno neodgovornim napadom na javno televizijo, ki je izpostavil predvsem njega in njegovo vlado samo nekaj dni po prevzemu oblasti. To in pa notorična "depeša" sta vladi povzročila toliko škode, da se je treba povsem resno vprašati o njeni vzdržnosti. In zakaj so bile take vrhunske neumnosti potrebne, tem bolj, ker se zdaj vsakomur, ki vlado kritizira, očita, da želi še več mrtvih? Prepoznati v tem Janšev značaj je banalno; veliko resneje je, da to dokazuje avtoritarnost stranke, v kateri po eni strani ni nikogar, ki bi si upal reči kaj kritičnega, po drugi strani pa ni dokazov, da v ožjem vodstvu sploh obstaja kdo, ki bi tu videl težavo. Odgovor pravzaprav ni potreben: od javnih služb se zahteva samo vestno opravljanje rednih in predvidenih poslov, to že samo po sebi uničuje umazane igre izvršne oblasti …, razen pri eni stvari, in to so finance. Toda pri tako vulgarnem pristopu dobro plasiran udarec prav tu razkrije stanje stvari in akcijo ustavi – upajmo!
Ponavljati kratko in bogato zgodovino štirideset dni nove vlade, tudi če ji priznamo, da je z ukrepi kolikor toliko uspešno obvladovala krizo, ni preveč smiselno. Tu so nesramne laži in kronološki ponaredki, s katerimi so blatili vlado v odstopu, zlasti ko gre za motiv o praznih skladiščih, potem neenaka obravnava pri ukrepih omejevanja, zapravljanje časa s kadrovskimi spletkami, napadi na medije, akademike in umetnike ter končno doslej nevidena korupcija pri nabavi medicinske in zaščitne opreme, začinjena z nadutostjo tistih najhujših, ob bogati panorami dokazov, da je neumnost največje bogastvo politične desnice. Vsem - od tistih, ki so se že predali obupu, do tistih, ki si v odgovor vsak dan izmislijo novo šalo in nove oblike odpora - so te poteze pokazale, da upanje vendarle obstaja in da za boj ne potrebujemo skoraj nič drugega kot državljansko vedenje. Brez javnih servisov, na katere lahko računamo, in to je predvsem televizija, to ne bi bilo mogoče. Glede na podatke, ki so zdaj na voljo, bi morali biti tej vladi šteti dnevi, ne glede na to, kako bodo ravnali policija in sodniki.
Javni servis je ves luknjast, na mnogih mestih kadrovsko prestreljen: lepše rečeno, ni enoten, kar je lahko dobro
Pomagati je treba državni televiziji in drugim javnim službam, da bodo one lahko pomagale državljanom