Začelo se je maja letos. V roke vrhovnih sodnikov je prišel primer ženske, ki je preko določil zakona o dostopu do informacij javnega značaja želela iz tožilskega spisa dobiti sklep o zavrženju ovadbe v kazenskem postopku. A tega sklepa državna tožilka ni želela posredovati, saj je zoper žensko tekel drugi kazenski postopek, tožilka pa je menila, da bi posredovanje te informacije iz spisa škodilo drugemu še odprtemu kazenskemu postopku.
Informacijska pooblaščenka je kasneje dostop do tega sklepa dovolila, po pritožbah in odločitvah na več sodnih instancah pa je zadeva prišla v roke vrhovnim sodnikom. Ti so konec maja odločili, da imajo pri dostopu do informacij posebna določila področne (procesne) zakonodaje glede možnosti oseb za vpogled v spise sodišč in drugih pristojnih organov značaj specialne ureditve (lex specialis) glede na določbe zakona o dostopu do informacij javnega značaja. To se nanaša tudi na kazenski pregon in informacije, ki so v tožilskih oziroma sodnih spisih v (pred)kazenskih zadevah. Zakon o dostopu do informacij javnega značaja se lahko kot splošnejši predpis uporablja le v tistih primerih in v zvezi z dostopom do tistih informacij, do katerih dostop ni urejen z navedenimi specialnimi zakoni. V obravnavanem sporu je to pomenilo, da se zakon o dostopu do informacij javnega značaja lahko uporabi le glede dostopa do tistih podatkov, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim in niso v sodnih ali državnotožilskih spisih.
Prepreke v praksi
Torej je bilo bistvo sodbe vpogledovanje ljudi v sodne ali tožilske spise. Toda odločitev vrhovnega sodišča je imela drugačne posledice. S sklicevanjem na "prelomno" sodbo vrhovnega sodišča je novinarjem postalo izjemno težko dostopati do podatkov o (pred)kazenskih postopkih zoper posameznike. "Tožilstvo je na podlagi zgoraj navedene odločitve zavrnilo odgovor na vprašanje novinarke, ki jo je zanimalo, ali drži podatek, da je tožilstvo prejelo kazensko ovadbo zoper osebe v vidnih javnih funkcijah, in če je torej ovadbe prejelo, za katero očitano kaznivo dejanje gre. Dosedanja praksa tožilstva je bila, da je odgovorilo, da lahko zaradi varovanja osebnih podatkov potrdijo le, ali postopek poteka ali ne," je Društvo novinarjev Slovenije zapisalo v pozivu ministrstvoma za javno upravo in pravosodje.
Nika Kunaver, novinarka Pop TV, razlaga, da je bila omenjena sodba vrhovnega sodišča tudi razlog, da so ji zavrnili možnost vpogleda v dve - že zdavnaj pravnomočni sodbi; eno prekrškovno in eno kazensko. Ker da zahteva za posredovanje sodbe, ki je bila vložena v skladu z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja, ni pravi način.
"Javnost in novinarji torej niso več upravičeni do nobenih informacij, ki zadevajo predkazenski, kazenski ali sodni postopek, če za to ne morejo izkazati pravnega interesa po specialni zakonodaji. Še več, upravičeni niso niti do podatkov o pravnomočno zaključenih primerih, torej pravnomočnih sodbah, ki so jih sodišča izrekla v imenu ljudstva, v imenu javnosti torej," sklepajo na podlagi takšnih odločitev v društvu novinarjev. Novinarji lahko do teh podatkov prihajajo le po zakonu o medijih in zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, saj pravnega interesa za pridobitev teh podatkov glede na določila v drugih zakonih ne morejo izkazovati, še opozarjajo v društvu.
A ne le novinarji, oglasili so se tudi pravniki. Pravnik dr. Jurij Toplak je javnost seznanil s tem, da mu je na podlagi omenjene sodbe ustavno sodišče onemogočilo vpogled v še nerešene zahteve za oceno ustavnosti, ki jih je potreboval za svoje delo kot profesor na pravni fakulteti. Toplak se je obrnil na urad informacijske pooblaščenke, ki je nato odločitev ustavnega sodišča odpravila, pooblaščenka pa je, tako Toplak, ravnanje ustavnega sodišča označila za "nedopustno omejevanje človekove pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki jo izrecno zagotavlja ustava".
Javnost in novinarji niso več upravičeni do nobenih informacij, ki zadevajo predkazenski, kazenski ali sodni postopek
Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik, h kateri je romalo vse več pritožb zaradi odločitev sodišč, se je z dopisom podobno kot novinarji obrnila na pravosodno ministrstvo in ministrstvo za javno upravo ter v dopisu pozvala k iskanju sistemskih rešitev, saj meni, da je v demokratični družbi nadzor javnosti (preko medijev in civilne družbe) vitalnega pomena za zakonito delovanje vseh organov javnih oblasti, tudi pravosodnih organov.
Spremembe zakona o kazenskem postopku
Iz ministrstva za pravosodje so pred dnevi sporočili, da vlada soglaša s predlogi amandmajev k predlogu sprememb zakona o kazenskem postopku. Med amandmaji, ki jih je pripravilo ministrstvo za pravosodje, je tudi amandma, ki naslavlja nejasnosti glede dostopa do informacij javnega značaja, ki so v kazenskih spisih. Predlagani amandma sledi načelu transparentnosti delovanja pravosodja in jasno določa, da posamezniki, ki ne izkazujejo pravnega interesa, pa želijo pridobiti informacije javnega značaja iz kazenskih spisov, lahko te pridobijo na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki vključuje tudi ustrezne varovalke (na primer interes kazenskega postopka). “Na ta način se ponovno vzpostavlja že uveljavljena dolgoletna praksa dostopa do podatkov v kazenskih zadevah po zakonu o dostopu informacij javnega značaja pred sprejeto sodbo vrhovnega sodišča,” pojasnjujejo na pravosodnem ministrstvu.
Dr. Erik Kerševan, eden od treh članov senata, ki je izdal sporno odločbo - Kerševan je bil v tem primeru sodnik poročevalec -, je za Večer dejal, da je bil predmet odločbe vrhovnega sodišča varstvo osebnih podatkov v spisih, ki jih je treba v skladu z ustavo in evropskimi predpisi zelo skrbno varovati. In da ta odločitev ne bi nikakor smela omejevati dostopnosti do sodne praske in anonimiziranih sodb sodišč.
Vrhovno sodišče: Na napačno tolmačenje ne moremo vplivati
Šele po večmesečnem molku - kljub kritikam sodbe v javnosti - se je sredi novembra oglasilo tudi vrhovno sodišče. "V sodstvu smo načelno zavezani transparentnemu delovanju in tega ni spremenila niti sodba vrhovnega sodišča. Ta sodba je sicer obravnavala vprašanje, kateri zakon je pravilna pravna podlaga za vpogled v tožilske in sodne spise. Odločila je, da so to zakoni, ki urejajo postopke pred sodišči (zakon o kazenskem postopku, zakon o pravdnem postopku in drugi procesni zakoni), ki zagotavljajo tako ustrezno varstvo človekove pravice do zasebnosti in varstva osebnih podatkov kot tudi uresničevanje pravice do dostopa informacij javnega značaja na teh področjih. Če torej navedeno področje ureja procesni predpis za delo sodišč in ne zakon o dostopu do informacij javnega značaja, še ne pomeni, da so sodbe iz tega razloga postale nedostopne javnosti. Navsezadnje je to razbrati tudi iz navedbe v citirani sodbi, in sicer, da so za transparentno delovanje sodišč z zakoni vzpostavljena temeljna pravila o tem, da so javne tako sodne obravnave kot tudi razglasitve sodb, na podlagi česar je javnost vselej lahko seznanjena z vsebino odločitev sodišč. Prav tako pa so sodne odločbe tudi sicer javno objavljene na spletnih straneh sodišč.
Zato sodba ni v ničemer omejila transparentnosti delovanja sodišč in njihove dolžnosti, da javnost obveščajo o pomembnih odločitvah. Prav tako pa sodba ni v ničemer posegla v obveznost sodišč, da ob veljavnih zakonskih podlagah zagotavljajo novinarjem dostop do odločitev sodišč (torej predvsem tudi do sodb), ki jih potrebujejo za uresničevanje svojega poslanstva obveščanja javnosti v javnem interesu, skladno z merili in tistimi omejitvami, ki izhajajo iz ustave in evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Vsaka javna sodba ni torej več le 'spisovni podatek', temveč postane zaradi svoje javne narave predmet javnosti, njenega javnega obravnavanja, komentiranja in/ali kritiziranja.
V sodstvu smo načelno zavezani transparentnemu delovanju in tega ni spremenila niti sodba vrhovnega sodišča, pravi vrh sodstva
V primeru zavrnitve dostopa do sodbe sodišča, ki bi bila po mnenju zainteresirane osebe neutemeljena, pa ima ta oseba možnost izpodbijanja take odločitve s tožbo v upravnem sporu. Tako je tudi s tem pravnim sredstvom odprta pot preverjanja utemeljenosti omejitve transparentnosti delovanja sodišč v konkretnih primerih," navajajo na vrhovnem sodišču. V zvezi z odločitvami sodišča, s katerimi so se srečevali novinarji, pa si je vrhovno sodišče po pilatovsko umilo roke. "Na to, da se morda naknadno v posameznih primerih stališča vrhovnega sodišča predstavljajo ali razlagajo zmotno, pa sodišče žal ne more vplivati," je bilo zapisano v sporočilu vrhovnega sodišča.
Informacijska pooblaščenka: V petih mesecih dvajset pritožb
"Iz prakse informacijskega pooblaščenca izhaja, da smo samo v prvih petih mesecih po izdaji sodbe prejeli že preko 20 pritožb zaradi omejevanja dostopa do zahtevanih informacij pri pravosodnih organih. To jasno kaže, da sodba bistveno vpliva na (ne)transparentnost delovanja sodišč," je v odgovoru na izjavo vrhovnega sodišča odgovorila Prelesnikova. "Iz pritožb posameznikov, novinarjev in odvetnikov izhaja, da sodišča prosilcem dostop do informacij javnega značaja - tudi do sodb - v celoti zavračajo in se pri tem sklicujejo prav na sodbo vrhovnega sodišča. Ker so sodišča glede na sodbo zavzela stališče, da se zakon o dostopu do informacij javnega značaja za informacije iz sodnih spisov ne uporablja, številne informacije, ki so bile vse od uveljavitve omenjenega zakona leta 2003 v celoti dostopne, javnosti niso več na voljo. Javnost tako ne dobi več nobenih informacij, ki zadevajo predkazenski, kazenski ali sodni postopek, če za to ne more izkazati pravnega interesa po specialni zakonodaji. Še več, javnost ne dobi več niti podatkov o pravnomočno končanih primerih, torej pravnomočnih sodbah, ki so jih sodišča izrekla v imenu ljudstva," razlaga Prelesnikova in dodaja, da je vrhovno sodišče v svojem sporočilu za javnost zapisalo, da podpira prost dostop do sodne prakse za javnost in novinarje.
"Zato upamo, da bodo temu sledila tudi sodišča, kadar v konkretnih primerih odločajo kot zavezanci za posredovanje informacij, in bodo torej sodbo razlagala tako." Prelesnikova je, navezujoč se na dogajanje, državni zbor zaprosila za sprejetje avtentične razlage zakona o dostopu do informacij javnega značaja, saj si želi preprečiti razhajanja v razumevanju dostopa.
Pravnik Gregor Zagozda pa se je na spletnem portalu IUS-INFO obregnil zoper napotilo vrhovnega sodišča, da je mogoče odločitve izpodbijati v upravnem sporu. "Ali veste, kaj to pomeni? Po njihovih lastnih navedbah to pomeni 28-odstotno možnost za uspeh, 148 EUR za takso + strošek odvetnika (vsaj 400 EUR za sestavo tožbe), od 6 do 12 mesecev čakanja na odločitev in ogromno zaupanja v to, da se upravno sodišče ne ustraši vrhovnega in odloči njim v prid."
Mit o javno objavljenih sodnih odločbah
Pravnik Gregor Zagozda pravi, da drži trditev, da so postavljena pravila o objavi sodnih odločb, kot to navaja vrhovno sodišče. Sodni red določa, da vrhovno sodišče objavlja pomembne sodne odločbe v zbirki sodnih odločb, sprejeta pravna mnenja in načelna pravna mnenja pa v Pravnih mnenjih vrhovnega sodišča. “Žal pa to niti približno ne drži, saj so objavljene zgolj nekatere sodbe vrhovnega sodišča in višjih sodišč,” pravi pravnik. Zbirka sodnih odločb je dostopna na spletni strani www.sodisce.si. Na voljo pa so tudi letna poročila o delovanju sodišč. “Če si ti dve zbirki pogledamo podrobneje, dobimo zanimiv pregled nad transparentnostjo delovanja sodišč in spoštovanjem predpisov, katerih namen je zagotavljanje transparentnosti njihovega delovanja. V zadnjih petih letih so sodišča rešila približno 4,547.000 zadev, od teh je bilo 667.000 pomembnih. Objavljenih pa je bilo skupno 54.346 dokumentov (odločb in sklepov). To je 1,2 odstotka vseh odločb oziroma 8,1 odstotka pomembnih odločb,” niza podatke Zagozda in doda, da tako majhno število objav ni samo neizpolnitev obveznosti, ki jih sodišču nalaga sodni red, temveč pomeni tudi, da je nemogoče dobiti ustaljeno sodno prakso.
"Nesprejemljivo je, da smo po vseh teh letih res vzornega delovanja sistema dostopa do informacij javnega značaja spet na začetku. Nesprejemljivo je, da novinarji in strokovna javnost ne moremo več do (že zdavnaj) pravnomočnih sodb. Ne morem se strinjati z razlago vrhovnega sodišča, da so sodbe dostopne tudi zdaj. Ker pač niso. Nižja sodišča namreč njihovo sodbo interpretirajo drugače in blokirajo dostop do sodb, ki so ironično izrečene prav v imenu javnosti," dogajanje zaokrožuje novinarka Nika Kunaver.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
