Darja Kocbek
O tem, koliko obresti dobijo varčevalci v državah z evrom, torej tudi v Sloveniji, odločajo v Evropski centralni banki (ECB) v Frankfurtu. Tam tudi odločajo, po kolikšni ceni si gospodinjstva in podjetja v državah z evrom lahko sposodijo denar. S prevzemom evra so se države odpovedale pristojnosti za odločanje o svoji denarni politiki. Tako je ne morejo prilagajati potrebam in interesom lastnih državljanov in podjetij. ECB svoje denarne politike tudi ne prilagaja potrebam podjetij in prebivalcev držav z evrom, ampak v glavnem uresničuje želje igralcem na finančnih trgih kazino kapitalizma.
Od sredine leta 2012 je njeno vodilo reševanje evra za vsako ceno in spodbujanje gospodarske rasti. Na tej predpostavki temeljijo odločitve o znižanju obrestne mere na rekordno nizko raven in program odkupa obveznic, prek katerega je ECB dala na trg okrog 2600 milijard sveže natisnjenih evrov.
Odločitev o znižanju obrestnih mer in odkupu obveznic so v Frankfurtu niso sprejeli v skladu s politiko drugih pomembnih centralnih bank, zlasti ameriške Federal Reserve (FED). Za to politiko se je ECB odločila precej pozneje kot FED in je precej časa za Američani napovedala tudi njen konec.
Ta četrtek je svet ECB namreč sprejel odločitev, da bo ECB z letom 2019 končala program odkupa obveznic. Svež denar je ob rekordno nizkih obrestnih merah tiskala zato, da bi podjetja imela na voljo poceni denar za naložbe. Dejansko pa ga je večina končala v rokah špekulantov na finančnih trgih, podjetja pa so, namesto da bi ga porabila za vlaganja v novo opremo, infrastrukturo, v zaposlene, raziskave, kupovala lastne delnice. Samo največji finančni sklad na svetu ameriški Blackrock danes upravlja 6000 milijard dolarjev premoženja, kar je več kot bruto družbeni proizvod (BDP) Nemčije kot največje države v EU.
Stara sem 70 let in delam za manj denarja, kot sem delala kadar koli prej v svojem življenju
Politika pospešenega tiskanja denarja in nizkih obrestnih mer je tako koristila tistim, ki so že polni denarja
