Ali se lahko tik pred novim letom 2 milijona in 90 prebivalcev Slovenije, kolikor so nas uradno našteli statistiki sredi letošnjega leta, pohvali, da bodo preživeli lepo in uspešno leto 2019, ne vemo. In tudi ne verjamemo, da je bilo za vse boljše kot katero izmed prejšnjih. Večina pa se lahko pohvali, vsaj sodeč po zgodbah, ki jih leto za letom seveda vsakič znova napiše statistika. Vendar ne smemo pozabiti, kako nas uradno preštevajo in merijo, in da to zmeraj počnejo, ko se je že zgodilo. Celo sami statistiki zato priznajo, "da lahko statistik stoji bos na ledu, z glavo v pečici in trdi, da se v povprečju počuti kar dobro". S tem, ko so priznali, da se znajo samokritično lotiti tudi sami sebe, so poleti nasmejali prenekaterega turista, ki je prišel pogledat našo prestolnico in med sprehodom mimogrede spoznal še njeno statistično podobo. Statistika pač dokazuje, so jih šaljivo bodrili, naj se za pravo predstavo o deželi na sončni strani Alp poleg njih zanesejo tudi na lastne oči in ušesa, da je "praznovanje rojstvenega dne zdravo, kajti več ko jih praznuješ, dlje živiš".
Turizem cvetel, vsak med nami letos dolžan okoli 200 evrov manj
Danes bi tak tuji popotnik že izvedel, da poleti pri nas ni bil pretirano zapravljiv. Če je prespal v hotelu, je julija in avgusta povprečno porabil 138 evrov na dan, dobra desetina turistov, ki si je izbrala kamp, le 58 evrov na dan. Večina nemških turistov, ki so se najpogosteje odločili, da bodo ostali pri nas tudi čez noč, je izbrala kamp, poleti so Nemci pustili tu povprečno 64 evrov na dan. Že šesto leto zapored pa se bomo lahko letos pohvalili, da nas pridejo radi pogledat ljudje od daleč in blizu in da nas je bilo lani zaradi tega skoraj trikrat več kot običajna dva milijona. Letos do novembra je kazalo, da je mogoče mejo 6 milijonov prestopiti. In ko se v Ljubljani jezijo, ker ne vedo, kdaj bi odšli na tržnico, da ne bi venomer trčili v Babilon, ki sledi dvignjenim dežnikom vodičev čez Tromostovje v Plečnikovo tržnično umetnino, naj vedo, da smo tudi sami turisti. Letos do novembra smo prispevali k turističnim prenočitvam slabo tretjino, med tujimi obiskovalci pa dobrih 11 odstotkov Avstrijci.
Trdijo, da je to rekord, delo je imela polovica vseh prebivalcev
Začimba leta regres, sladice nismo dočakali
Če rečemo, da je vlada letos poskrbela za začimbo leta, ko je oprostila davkov in prispevkov regres za letni dopust, če ni presegal povprečne bruto plače, so vonj te začimbe določili delodajalci. Regresi so bili višji. Tudi če je bilo neto 200 evrov več, je bilo več in ljudje so bili zadovoljni. Ali so višji neto regres ljudje porabili za počitnice doma in ga odnesli v trgovine? Finančni minister se ni pohvalil, da bi mu poročali, kako so ravnali, potem ko jih je prosil, da ga potrošijo doma in tako dvigujejo gospodarsko rast. Sam pa je storil tako.
Po januarskem dvigu minimalne plače, ki se bo že čez nekaj dni spet ponovil in prinesel trenutno okoli 47 tisoč posameznikom prvič tudi posebej plačane dodatke za delo, je bil to začetek poti, ki vendarle pospravlja s kriznim razumevanjem ekonomije. Kar nekaj starih cenzusov za socialne pomoči od letos ne bo veljalo več. Pravila igre, kdo naj bi bil do pomoči upravičen, so razdvajala manjšinsko vlado, a je večina delno dojela, da prihodnosti ne pišejo niti nizke plače niti nizke socialne pomoči in pokojnine. To je dobri del tega leta, ki bo tudi zaradi starega načina popravljanja dohodnine vladi še dal misliti. Če se seveda ne bo zadovoljila s tem, da bodo neto plače januarja nekoliko višje pač zato, ker to javne finance še zmorejo, kaj več pa ne. Nič ni narobe, če vlada išče odgovor v številkah, narobe je, če mu za vsako ceno verjame.
Prvič tudi Slovenija dežela, kjer prevladuje močnejši spol
Tudi kadar statistiki za Marijo, kakor je ime petim odstotkom prebivalk, in Franca, tako je ime dvema odstotkoma prebivalcev, ki se še kar najpogosteje pišeta Novak, ugotovijo, da sta povprečno stara 43,4 leta, to nujno ne velja tudi za vas. Ema in Luka, ta hip najpogostejši imeni novorojencev, ki zapuščajo slovenske porodnišnice, sta se vendar komaj rodila. Petina prebivalstva pa je letos že praznovala 65. rojstni dan. Ko slednji občudujejo še rosno mlade milenijce, pa se jim lahko prav letos vsi, ki so na planetu od leta 1959, pohvalijo s svojevrstno obletnico. Minilo je 60 let, odkar so postali del sveta, ki je bil ob njihovem rojstvu precej manj obljuden. Takrat je štel vsega 3 milijarde prebivalcev. Ker znanosti težko laično oporekamo, kar verjamemo, da se je od prve milijarde naseljencev v letu 1807 gneča na Zemlji do leta 2011, ko nas je bilo že 7 milijard, zelo povečala. Do leta 2050, ko naj bi si po napovedih modri planet delilo 10 milijard ljudi, pa si bodo za razliko od letošnjega leta najbrž tudi pri nas kvadratni kilometer ozemlja delili več kot 103 prebivalci. Do kdaj bomo za naselitev potrebovali več in več prostora, ki je včasih zagotavljal hrano in čistil zrak, je že večja uganka. Projekcije EUROPOP 2018 nam napovedujejo, da se bo prebivalstvo Slovenije povečevalo še približno štiri leta. Po letu 2023 nič več. Tako naj bi pri nas čez 80 let dvignilo kozarce s penino v čast letu 2100 natančno 1.796.000 prebivalcev, 13 odstotkov manj kot lani. Danes se to sliši strašljivo. Če ste bili deležni letošnjih popravkov pokojninskega sistema, ki se zdijo zaradi bodočega višjega odmernega odstotka tudi dobra plat leta 2019, pa da misliti.
Že dvajset let se več tujcev priseli kot odseli
Do julija 2019 se je v Slovenijo priselilo okoli 3900 prebivalcev več kot lani, ko so našteli 28.455 priseljenih prebivalcev, odselilo pa se jih je iz Slovenije okoli 1800 manj kot lani, ko je odšlo iz države 13.527 prebivalcev. Med prebivalci Slovenije je bilo lani 6,6 odstotka tujih državljanov.
Prvič v več kot 160-letni zgodovini je bilo med prebivalci in prebivalkami več moških kot žensk
Žoga ostaja okrogla
Končajmo torej obračun leta 2019 z najpomembnejšo postransko stvarjo na svetu, ki spravlja v dobro voljo predvsem močnejši spol. Z nogometom. Tudi letos je bilo od njega odvisno, kakšne barve je trava, da je res zelena, in kakšno je bilo naslednje jutro počutje narodov. Kot vedno pa je nogomet obrnil milijone. Milijone nogometnih navdušencev, ki sami nikoli ne bi bili pripravljeni v 90 minutah preteči deset kilometrov, milijone razočarancev, ki se jim edini krivec za poraz njihovega moštva, sodnik, ni zdel heroj, ker je pretekel še kak kilometer več, in seveda velikanske količine denarja. Povsod po svetu in v vseh svetovnih valutah, saj se nogometna ekonomija na igrišču ne začne, kaj šele konča. Tudi pri nas ne, kjer najbrž pristane v mrežah vsaj nekaj sto od 33 milijonov nogometnih žog, kolikor naj bi jih letno izdelali, največ v Pakistanu. Selektor slovenske moške nogometne reprezentance Matjaž Kek si bo leto 2019 najbolj zapomnil po tem, da "Slovenija ni uspela in se ni uvrstila na evropsko prvenstvo, kar je bil cilj kvalifikacij". Ampak Kek je tak, kot smo vsi mi. Pogleda naprej. In si zdaj preprosto želi, da bi bila slovenska nogometna reprezentanca v 2020 boljša.
