A z njim mislim povsem resno. Pa ne zaradi tega, ker je Gogolj toliko ruski kot je tudi ukrajinski avtor. Pa tudi ne (samo) zaradi izjemne kulturne, literarne, umetniške in civilizacijske vrednosti njegovih del, kot tudi del mnogih drugih ruskih klasikov in velikanov literarne umetnosti.
V trenutnem kontekstu predvsem zaradi tega, ker nam dela mnogoterih ruskih avtorjev, ki so preživela duh časa, lahko pomagajo učinkovito odgrinjati plasti razumevanja ruske družbe in nekaterih pojavov, principov in metod delovanja, ki so danes še kako aktualna. In nam posledično lahko pomagajo bolje razumeti tudi možne scenarije prihodnosti. Zato so pozivi k bojkotu ruske kulture in predvsem klasične literature neproduktivni, čeprav se na prvi pogled lahko zdijo kot pravični, pošteni in primerni duhu časa (ko jedrska sila posiljuje bratski narod, ki ima lastno identiteto, subjektiviteto in seveda državnost). Neproduktivni zato, ker bomo s tem – seveda skozi čas, ne kratkoročno – izgubili zmožnost pogleda na dogajanje v Rusiji in ruski družbi od zunaj ter s tem tudi zmožnost razumevanja razlogov za družbene spremembe ali nazadovanja. Posledično nam shajanje z Rusijo ne bo nič kaj lažje, prej obratno, težje. Vsakič znova bo iz klobuka skočil povsem neznan zajec, ki že danes, če si iskreno priznamo, nosi povsem iracionalen in destruktivni karakter. In kdo bo zmagovalec takšnega kulturnega embarga in kulturnega zidu? Skrajne politike na vseh koncih, avtoritarizem in nacionalizem, ki se bo napajal iz "saj smo vam povedali … nihče od zunaj nas noče blizu, ne marajo nas, nas prezirajo. Ne samo našo sedanjost, prezirajo tudi vso našo preteklost in kulturo". Nič dobrega se iz tega ne more izcimiti. Zato berite.
V trenutnem kontekstu predvsem zaradi tega, ker nam dela mnogoterih ruskih avtorjev, ki so preživela duh časa, lahko pomagajo učinkovito odgrinjati plasti razumevanja ruske družbe in nekaterih pojavov, principov in metod delovanja, ki so danes še kako aktualna. In nam posledično lahko pomagajo bolje razumeti tudi možne scenarije prihodnosti. Zato so pozivi k bojkotu ruske kulture in predvsem klasične literature neproduktivni, čeprav se na prvi pogled lahko zdijo kot pravični, pošteni in primerni duhu časa (ko jedrska sila posiljuje bratski narod, ki ima lastno identiteto, subjektiviteto in seveda državnost). Neproduktivni zato, ker bomo s tem – seveda skozi čas, ne kratkoročno – izgubili zmožnost pogleda na dogajanje v Rusiji in ruski družbi od zunaj ter s tem tudi zmožnost razumevanja razlogov za družbene spremembe ali nazadovanja. Posledično nam shajanje z Rusijo ne bo nič kaj lažje, prej obratno, težje. Vsakič znova bo iz klobuka skočil povsem neznan zajec, ki že danes, če si iskreno priznamo, nosi povsem iracionalen in destruktivni karakter. In kdo bo zmagovalec takšnega kulturnega embarga in kulturnega zidu? Skrajne politike na vseh koncih, avtoritarizem in nacionalizem, ki se bo napajal iz "saj smo vam povedali … nihče od zunaj nas noče blizu, ne marajo nas, nas prezirajo. Ne samo našo sedanjost, prezirajo tudi vso našo preteklost in kulturo". Nič dobrega se iz tega ne more izcimiti. Zato berite.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
