Miha Mikelj, Mladi za podnebno pravičnost: “Spremembe pričakujmo takoj”

Mladi so dve leti pred epidemijo večkrat odšli na ulice in zahtevali dostojno prihodnost. Proteste je ustavil virus, a gibanje se ni ustavilo, tako kot ne najstnica, ki je Donalda Trumpa ob odhodu iz Bele hiše poimenovala 'srečen starček, ki zre v svetlo prihodnost". Miha Mikelj je del ekipe Mladih za podnebno pravičnost, ki so stali za protesti v Sloveniji. Septembra in marca lani so se jim na ulicah pridružili tisoči mladih in postali del svetovnega množičnega gibanja za podnebno pravičnost.

Zakaj ste se vi pridružili Mladim za podnebno pravičnost?

"Star sem 34 let, in da je vrag vzel šalo, sem spoznal relativno pozno, po zaključku doktorata s področja biokemije. Iz firbca o tem, kaj je res in kaj ne v zvezi s podnebnimi spremembami, sem začel brskati po zame najbolj verodostojnem viru informacij – znanosti. Ob spoznavanju resnosti okoljske krize, predvsem zaradi pregrevanja ozračja in iztrebljanja življenja na Zemlji, sem se vprašal, kaj lahko storim(o) za boljši jutri. Odzval sem se vabilu na prvo skupščino Mladih za podnebno pravičnost, ker verjamem, da je v slogi moč, in ker je skrajni čas za budnico iz blažene nevednosti in pasivnosti."

Kje so odpovedale ustaljene strukture, starejše generacije?

"Po mojem mnenju so ustaljene strukture starejše generacije odpovedale pri vsaj treh točkah. Če si sposodim izjavi Grete Thunberg in Alberta Einsteina: prvič, ker krize ne obravnavajo kot krize in, drugič, ker želijo rešiti probleme z enakim razmišljanjem, ki je do problemov pripeljalo. Ustaljene strukture so odpovedale predvsem zaradi ohranjanja statusa quo in skupnega imenovalca za okoljsko in družbeno krizo, tj. družbenoekonomske ureditve, ki mora rasti ne glede na dobrobit ljudi. In, tretjič, odpovedale so s prelaganjem odgovornosti na posameznike, na mlajše generacije oziroma v prihodnost. Žalosten primer tega so zadnje strategije in načrti države, npr. februarja lani sprejeti Nacionalni energetski in podnebni načrt in Osnutek dolgoročne podnebne strategije Slovenije do leta 2050. Ti v naslednjih letih, ki bodo ključna za reševanje podnebne krize, ne predvidevajo korenitih ukrepov, npr. obdavčitve in prepovedi za največje onesnaževalce s toplogrednimi plini v industriji, temveč odgovornost pretežno prelagajo na gospodinjstva in v naslednja desetletja."

Kaj mladi pričakujete od sedanjih vladajočih?

"Od sedanjih vladajočih mladi pričakujemo, da začno okoljsko krizo obravnavati kot najbolj perečo krizo v zgodovini človeštva, da postavijo blaginjo ljudi pred interese kapitala, torej da soustvarimo družbenoekonomsko ureditev, ki bo zasledovala dobrobit ljudi, ne glede na to, ali gospodarstvo raste ali ne, ter da začno poslušati in upoštevati stroko. Seveda tega ne pričakujemo leta 2050, temveč zdaj!"

Kakšno Evropo, Slovenijo lahko pričakujemo brez ukrepanja?

"Delni uvid v prihodnost t. i. business as usual scenarija se nam kaže v obliki ekstremnih vremenskih pojavov, kot so suše, vročinski valovi, poplave ... V določenih predelih sveta razmere zaradi povišane temperature in vlage ali pa zaradi dviga morske gladine ne bodo več omogočale življenja, kar bo vodilo v še večje podnebne migracije in, če sklepam po trenutni 'pomoči' nas zahodnjakov ljudem v stiski, do novih konfliktov.

Najbolj pa me skrbi, da so mnoge okoljske spremembe nepovratne. Izumrle vrste so en tak primer, drugi pa prekoračitev t. i. točk preloma. Ob takšni hitrosti segrevanja ozračja se jim nevarno približujemo. Bolj ko se led tali, manjši je albedo učinek, hitreje se segrevajo oceani in povzročajo hitrejše taljenje ledu ... Več metana ko se sprosti iz nekoč večno zamrznjenih tal (permafrosta), hitreje se segreva ozračje, hitreje se tali permafrost, več metana se sprosti in tako naprej. Če oziroma ko bodo te in druge pozitivne povratne zanke stekle, bomo verjetno zamudili zadnji vlak za ukrepanje in bomo na milost in nemilost prepuščeni naravi. Kaže​, da kurativa ne bo mogoča, zato moramo ukrepati zdaj in omiliti škodo, ki smo si jo povzročili z zaverovanostjo v gospodarsko rast in nevidno roko prostega trga."