Za podnebne spremembe ni meja in ne cepiva

Že trideset let vemo, kaj se dogaja, zakaj se dogaja in tudi možne razplete v prihodnosti, pa večina ne stori nič. Ali pa se obnaša, kot da so to le teorije ali celo lažne novice.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Reuters

Kljub temu da smo prva generacija, ki podnebne spremembe že čuti na svoji koži. Istočasno pa smo zadnja, ki lahko še omili njihov potek. Vsakič, ko mine leto, moramo klimatologi, žal, ponavljati skoraj enake povzetke dogajanja. Trendi vzrokov podnebnih sprememb so isti, vsebnost toplogrednih plinov se veča, izpusti se večajo, izsekavanje gozdov za namen kmetijske rabe ne pojenja. Logično se tudi posledice človekovega vpliva ne spreminjajo - temperature se višajo, ledeniki in trajno zamrznjena tla se talijo, morska gladina raste, arktična območja gorijo in vremenski ekstremi postajajo silovitejši. K temu, da je ta zgodba še bolj monotona, pa prispeva tudi dejstvo, da se podnebne spremembe dogajajo po napovedih modelov klimatologov izpred skoraj treh desetletij. Ali povedano drugače - že 30 let vemo kaj se dogaja, zakaj se dogaja in tudi možne razplete v prihodnosti, pa večina ne stori nič. Ali pa se obnaša, kot da so to le teorije ali celo lažne novice. Kljub temu da smo prva generacija, ki podnebne spremembe že čuti na svoji koži. Istočasno pa smo zadnja, ki lahko še omili njihov potek.

Leto 2020 in začetek letošnjega leta sta bila sicer močno drugačna, ko govorimo o načinu našega življenja. Prišel je čas bolezni, karanten, omejitev, prepovedi, zaustavitev - skratka najkorenitejših sprememb našega obnašanja, kar jih pomnimo, vsaj v aktivni generaciji. Pomladi smo poslušali in tudi na lastne oči lahko videli, kako se je izboljšala kakovost zraka, kako se je zbistrilo morje, kako je potihnil hrup še zlasti v mestnem okolju. Lanski april je bil res enkraten za okolje, čeprav smo ljudje doživljali hude stiske. Žal pa je lockdown pomagal rešiti le lokalne probleme in na globalno podnebno okrevanje ali na izgubo plodnih tal ali biotske raznovrstnosti ni imel posebnega vpliva. Bilanca leta kaže, da so se izpusti v Evropi in ZDA res zmanjšali za dobro desetino, k čemur je v manjšem deležu prispevala delna zaustavitev industrije, predvsem pa zmanjšanje cestnega in letalskega prometa. Povsem drugačna je slika v Aziji, kjer Kitajska na primer praktično ni zmanjšala izpustov, Indija pa mnogo manj kot Evropa. Na globalni ravni je 2020 vseeno leto, ko so se globalni izpusti zmanjšali za sedem odstotkov, a to pomeni le, da smo malce upočasnili naraščanje vsebnosti toplogrednih plinov. Vendar pa je teh v ozračju vseeno že 50 odstotkov več kot pred stoletjem. Prvo covid leto torej naraščanja temperature zraka in vsega kar gre vštric s njo, ni niti najmanj ustavilo.

Torej pandemija kot taka, brez resne intervencije človeštva, ne bo rešila podnebne krize. To lahko reši le globalno sodelovanje za trdne podnebne odločitve. Te morajo biti zavezujoče in kot osnova jim je seveda lahko pariški podnebni sporazum. Ta bo nemara spet zaživel, saj so ZDA že v prvem delovnem dnevu novega predsednika ponovno zraven. Trumpovo obdobje je šolski primer zgrešene podnebne politike neke države in upajmo, da bo analiza njegovih neuravnovešenih potez živ in resen opomin vsem državnim politikam še dolgo časa. Če je prvi razlog za zmeren optimizem nova podnebna pot ZDA, je drugi razlog sprostitev milijard evrov in dolarjev za okrevanje družbe in gospodarstev po pandemiji. Slovenija, EU in tudi druge skupnosti in države lahko ta denar namenijo za različna okrevanja. Lahko bomo kot svet šli s tem denarjem v ponavljanje že videnega gospodarskega linearnega, fosilnega in netrajnostnega modela rasti proizvodnje in hkratne rasti neenakosti. Obstaja možnost tudi kozmetičnega popravka te smeri, kjer je rast bolj zelena in manj fosilna, a družba še vedno razdvojena in planet pod pritiskom. Ampak obstaja razlog tudi za optimizem, saj je trajnostni razvoj v tem trenutku bolj mogoč in vsem tudi po doživljanju lanskega leta bližji, kot je bil pred covid časi. Razpolagamo tako s tehničnimi kot z denarnimi sredstvi, da lahko mladim pa tudi sami sebi zagotovimo varen planet za življenje. A zagotoviti moramo posluh odločevalcev in ustvariti politično voljo voditeljev. Jasno pa je, da moramo biti pripravljeni tudi na nove poslovne oblike in priložnosti ter razmeroma majhne, a odločne posege v naš osebni zdajšnji netrajnostni način življenja.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.