Še eno leto, še en podnebni rekord. Čeprav je neslavno 2020 izenačeno z letom 2016 kot najtoplejšim letom doslej, je dosežek kljub temu nekoliko večji, saj se je v drugi polovici leta začel ohlajati Tihi ocean; lani je namreč pričela mešati morske tokove La Niña. Povprečna temperatura Zemlje v letu 2020 je bila za 1,25 stopinje Celzija nad referenčnim svetovnim povprečjem, izračunanim iz podatkov med letoma 1850 in 1900. Morda je to res le en podatek, a ključen od mnogih, ki kažejo, v kako slabem stanju je planet, še več, je del neusmiljenega in naraščajočega trenda, ki ga poganjajo toplogredni plini iz človeških dejavnosti.
Kljub vztrajnemu zatrjevanju globalne politike, da doba Donalda Trumpa, ki je izpisal ZDA iz pariškega podnebnega sporazuma, na globalni dogovor, ki naj bi zadržal planet v mejah normale, ni imela prevelikega vpliva, je veselje in upanje ob vrnitvi ZDA v ekipo veliko. Toliko večje, ker je novi predsednik Joe Biden pričel takoj delati. A kljub temu proces traja že vsaj trideset let, opozorila, da se planet nepovrnljivo spreminja, pa so z vsakim letom bolj resna.
Kaj vemo doslej in predvsem, kako se spreminja Evropa? Dr. Blaž Kurnik je vodja skupine za podnebne spremembe pri Evropski agenciji za okolje (EEA). Že 16 let meteorolog iz Maribora dela v Köbenhavnu na Danskem, kjer preučuje vpliv podnebnih sprememb na ljudi in okolje: "Temperatura se je doslej dvignila v globalnem povprečju za eno stopinjo Celzija. V naslednjih petih letih lahko pričakujemo, da bomo presegli dvig za stopinjo in pol na globalni ravni, kar je prej, kot smo mislili, in videti je, da bo dvig na dve stopinji prav tako 10 do 15 let, prej kot smo predvidevali, nekje okoli leta 2040. Dvig ene stopinje pomeni za Evropo 1,8 stopinje Celzija, kajti Evropa se ogreva hitreje kot svet, kar pomeni, da se tudi število in vpliv ekstremnih dogodkov v Evropi veča. Evropa je dokaj velik kontinent in so med predeli tudi razlike, a glavni ekstremni dogodki, ki jih že poznamo in bodo še bolj ekstremni, so suša in vročinski valovi. Vročinski valovi, kot smo jih v Evropi imeli leta 2003 ali 2010, se bodo z dvigom globalne temperature za približno tri stopinje, kar ob neukrepanju pričakujemo do konca stoletja, dogajali vsako leto ali vsaki dve leti. To vpliva na zdravje ljudi, na počutje, ne nazadnje tudi na to, da bodo ljudje primorani spremeniti način življenja." Glavni vzrok, da se Evropa segreva hitreje kot ostali deli sveta, je, da se kontinent segreva hitreje kot morje, kar je treba pripisati osnovnim fizikalnim značilnostim vode in kopnega. Ker je več kopnega na severni polobli, se ta polobla segreva hitreje od južne.
Sredozemlje proti koncu stoletja brez kmetijstva, deloma tudi turizma
Suše so pomembne predvsem za jug Evrope, ki se že sedaj spoprijema s težavami zaradi pomanjkanja vode - če bodo temperature še bolj ekstremne, bo to pomenilo še resnejše pomanjkanje, k neravnovesju namreč prispeva tudi človek z rabo vode. Pomembna bo razporeditev vode med različnimi sektorji, opozarja Kurnik: "Trenutno za vodo tekmujejo kmetijstvo, turizem, hidroprodukcija energije. To bo postal problem in treba bo poiskati način, kako razporediti interese. Kaj bodo prioritete za Sredozemlje, je drugo. Na agenciji smo delali analize za kmetijstvo in pokazalo se je, da proti koncu stoletja kmetijstvo v predelih Sredozemlja, ki so sedaj pretežno kmetijski, ne bo več mogoče. Nujno bo treba razmisliti, kaj bo z ljudmi, ki se tam ukvarjajo s kmetijstvom. Naj se preusmerijo v turizem? A tudi za turizem ni povsem jasno, ali bo v Sredozemlju še uspeval, predvsem poletni turizem je pod vprašajem, ker bo tam enostavno prevroče." Na severu Evrope je situacija nekoliko drugačna. Za sever Evrope dvig temperature pomeni milejše zime, bolj topla poletja, kar bi lahko pomenilo, da bodo ljudje lahko preživljali počitnice na severu Evrope. Bodo poletja, ko bo sever Evrope lahko nekoliko pridobil, denimo s turizmom, pravi Kurnik, a takoj opozori, da podnebne spremembe zmagovalcev ne poznajo: "Ko pogledamo ekstremne dogodke, ne bo nobenega predela Evrope, kjer bi bili zmagovalci. To je zelo pomembno sporočilo, ki ga želimo jasno podati. Podnebne spremembe ne bodo pozitivno vplivale na noben predel Evrope, kot so to povezovali nekateri ljudje. Nekaj časa so se take trditve pojavljale med politiki, recimo ruskimi, ki so govorili, da bo Rusija s toplejšim vremenom lahko širila kmetijske površine tja, kjer to sedaj ni mogoče. A zadnja leta se kaže, kako zelo negativno vplivajo ekstremni dogodki na sever Evrope. Denimo požari - prej se na severu skoraj niso pojavljali, tudi v Rusiji ne, sedaj imamo že skoraj vsako poletje gozdne požare v Skandinaviji, celo v arktičnem krogu, kjer jih prej nikoli ni bilo. In to vpliva na gozdove, na permafrost, na celo življenje na severu. Ne le Sredozemlje, tudi sever Evrope bo izkusil negativne vplive."
Ogroženi tudi gozdovi, vir ekosistemskih uslug
In prav taljenje permafrosta, zamrznjene zemlje, bogate z organskimi snovmi, lahko sproži pozitivno povratno zanko, ki bo le še prispevala k segrevanju. V permafrostu so namreč uskladiščene ogromne količine ogljika, in če ta pristane v ozračju, lahko znatno prispeva k povečanju koncentracij toplogrednih plinov. "Vloga permafrosta poleg tega še ni popolnoma znana, pravzaprav sploh ne vemo dobro, kako vključiti v modele taljenje permafrosta, ne vemo, kako se bodo sproščali toplogredni plini in kako bo to vplivalo na dviganje temperature, dejstvo pa je, da bo vpliv velik. Poleg tega so gozdovi še ponor ogljikovega dioksida, in če gorijo vsako leto, potem nimajo več pozitivnega učinka kot skladišče in porabnik ogljikovega dioksida," pravi meteorolog.
Tudi Slovenija se rada pohvali kot gozdnata dežela, v evropskih pogajanjih o delitvi bremen zniževanja izpustov ogljikovega dioksida Slovenija običajno skuša unovčiti karto gozdnatosti in si pridobiti nekaj odpustkov pri bolj zahtevnih nalogah, a napovedi tudi slovenskim gozdovom ne kažejo najbolje. "Frekvenca in razširjenost gozdnih požarov se bosta povečali tudi v Sloveniji. Najvišje povečanje je v Sredozemlju, pa tudi v jugozahodni Sloveniji in na celotnem Balkanu. Frekvenca gozdnih požarov se bo povečala za okoli 20 do 40 odstotkov. Če imamo sedaj en gozdni požar na leto, bosta ob koncu stoletja dva. A imamo več kot enega letno. Tudi gozdni požari so eden izmed podnebnih vplivov, ki bodo imeli velik vpliv na ekosisteme. Gozdovi imajo več funkcij, ena od njih je zagotavljanje biodiverzitete, druga pa vezava in skladiščenje ogljikovega dioksida."
Poleg suš in vročinskih valov za največjo nevarnost, ki jo prinaša spreminjanje podnebja, štejemo poplave in neurja. To je nevarnost, ki preti celotni centralni Evropi. "Tukaj sta dva problema. Z dvigom temperature se poveča vlaga, kar vpliva na ekstremne padavine, značilne so nevihte, ki so zelo lokalne, a tudi zelo močne in povzročajo veliko škode. In to je neposredna posledica dviga temperature. V centralni Evropi se bodo ti dogodki spomladi in jeseni do konca stoletja povečali za 30 odstotkov. Druga težava so zaloge snega, ki prav tako vplivajo na pretočnost rek. Spomladi sneg z gora skupaj s pomladanskimi padavinami privede do poplavljanja rek," pojasni Kurnik.
Podnebne spremembe in migracije
Sredozemlje si delimo z državami, kjer je življenje ljudi precej težje kot v Evropi, in ne nazadnje so migracije povezane tudi s sušo, torej podnebnimi spremembami. Čeprav znanstveniki neradi trdijo, da so vzrok za dosedanja preseljevanja samo podnebne spremembe, Kurnik pritrdi, da velika suša ali poplave pripomorejo k migracijam. Sploh ker podnebne spremembe delujejo na dveh nivojih - veča se število ekstremnih dogodkov, obenem pa je vse bolj jasno, kakšne bodo dolgotrajne posledice. Ena takih je dvig morske gladine. Kurnik: "Skoraj milijarda ljudi živi na obmorskem poplavnem prostoru in Bangladeš je primer, kjer se predvideva višanje morske gladine za en meter do konca stoletja. To pomeni, da bo več kot polovica Bangladeša pod vodo, ljudje se bodo seveda selili v okoliške države, ljudje iz okoliških držav pa morda v Evropo ali Ameriko. Ker so ekstremni dogodki dokaj kratkotrajni, se bo neposredno izselilo malo ljudi, lahko pa posredno vplivajo na to, da se bo selil nekdo drug. Zaradi dolgotrajnih posledic, kot so dvig morske gladine, dezertifikacija, izguba biodiverzitete, ki vplivajo na lokalno prebivalstvo, se bodo v prihodnosti migracije še dogajale. Ne moremo pa še trditi, da samo podnebne spremembe vplivajo na migracije."
Pripravljeni? Različno
Ob vseh teh večplastnih spremembah je eno od ključnih vprašanj, poleg zniževanja izpustov in odpravljanja vzrokov segrevanja, tudi pripravljenost na spremembe, ki se jim ni več mogoče izogniti. Ima Evropa dobro ocenjena tveganja na terenu? Države se namreč razlikujejo pri opravljanju osnovnih raziskav. V Sloveniji večkrat slišimo, da bi lahko temeljne raziskave, ki bi nas pripravile na prihodnost, opravili bolje, če bi jim namenili dovolj pozornosti in denarja seveda. Poznamo krajino in mehanizme, ki jih bodo spreminjale podnebne spremembe?
"Evropa pravkar sprejema podnebni zakon, ki ne govori le o tem, da bomo podnebno nevtralni do leta 2050, ampak tudi o tem, kako se bomo prilagodili, in to prej kot leta 2050. To je v osnutku zakona zapisano zelo eksplicitno in pomeni, da bomo morali pričeti vlagati v prilagajanje. Prav tako bo v enem mesecu sprejeta evropska strategija prilaganja na podnebne spremembe, ki vključuje, kje in kako se prilagoditi, kateri deli Evrope morajo pospešiti prilaganje in kateri so bolj napredni. Pomembno je, da je vse vlaganje, ki bo blažilo posledice covida, usklajeno z blaženjem posledic podnebnih sprememb. Sicer bomo plačali dvakrat, najprej za posledice covida-19 in nato še za podnebje. Strategija je, da vsi ti viri porabljajo usklajeno. Če bomo zdravstvo prilagajali na viruse, ga dajmo še na ekstremne dogodke, kot so vročinski valovi.
Vse države v Evropi imajo strategije, to je bil proces desetih let, zadnje države so strategije sprejemale lani. Večina evropskih držav ima načrt, kako se prilagoditi podnebnim spremembam, tudi Slovenija. Težava pa je to spraviti s papirja v prakso. In veliko držav še ne ve, kako investirati v novo infrastrukturo tako, da bo podnebno nevtralna in obenem prilagojena na novo podnebje. Drugo področje je kmetijstvo. V Evropi je pomembno, vemo pa, da tudi vpliva na podnebne spremembe. Obenem je znano, da bodo nanj še bolj vplivale podnebne spremembe. Lahko se zgodi, da v nekaterih predelih Evrope kmetijstvo ne bo več mogoče zaradi suš, temperature, pomanjkanja vode, bolezni. Po sektorjih strategije še niso najbolje dodelane."
Uvažamo krmo, gojimo živali in jih izvažamo
A vedno je prvi korak strategije ozaveščanje. Kmet mora vedeti, kaj so tveganja, in temu lahko sledi dolgoročno prilagajanje kmetijstva. Vsakoletno poplačevanje škode brez sprememb nima prav velikega učinka, sploh zato, ker lahko dolgoročno prilagajamo kmetijstvo. V Sloveniji je prav prilagajanje kmetijstva na podnebne spremembe najbolj dodelano, vplivi podnebnih sprememb na kmetijstvo so tudi najbolje raziskani, a gre za korenite spremembe, kot so uvajanje novih kultur in tehnologij ob upoštevanju dejstva, da je Slovenija neto uvoznik hrane. Evropa po drugi strani približno toliko živil kot uvozi tudi izvozi. "Če gledamo pretok iz Evrope in v Evropo smo v monetarnem smislu približno samooskrbni. A sever Evrope je spet drugačen od juga. Poleg tega še vedno uvažamo krmo za živali, živali tukaj gojimo in jih izvažamo iz Evrope, tak primer sta prašičjereja in govedoreja. Na tem področju nismo samooskrbni, saj se v globalnem gospodarstvu bolj izplača pridelava krme v Braziliji, transport v Evropo in izvoz končnih izdelkov. Tukaj je Evropa precej ranljiva, saj je to krmo zelo težko nadomestiti. Podobno je z eksotičnimi pridelki - sadjem, kavo, uvažamo jih s trgov, ki jih predstavljajo tri države, in od njih smo zelo odvisni. Si predstavljate, da bi rekli, da v Evropi ne bo kave?" se smeji Kurnik.
V naslednjih petih letih lahko pričakujemo, da bomo presegli dvig temperature za stopinjo in pol na globalni ravni, kar je prej, kot smo mislili, in videti je, da bo dvig na dve stopinji prav tako 10 do 15 let prej, kot smo predvidevali, nekje okoli leta 2040
Ta odvisnost se za zdaj pozna predvsem pri cenah hrane, ki zanihajo ob nesrečah na drugem koncu sveta. A Evropa je še vedno dovolj bogata, da lahko te cene kompenzira, v drugih državah ni tako. Ko se hrana podraži, se v Evropi ne pozna tako zelo, v afriških državah pa se lahko cena dvigne za 40, 50 odstotkov ali celo za 100. Lahko nastane tudi lakota. Ampak tudi to posredno vpliva na Evropo. Leta 2010 je tudi pomanjkanje hrane botrovalo protestom v Afriki in sledili so nemiri in posledično migracije, na povezanost sveta in tudi posredne posledice podnebnih sprememb opozori meteorolog.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
