Filmski festival v Cannesu še naprej ostaja številka ena, a vse več znakov kaže na to, da razne krize nepovratno spreminjajo njegov značaj.
Ko spremljam trende, ki postopoma spreminjajo canski filmski festival, se mi v misli prikrade tisto mnogokrat citirano reklo Johna Lennona, da je življenje tisto, kar se odvija, medtem ko si zaposlen z drugimi stvarmi. Če zdaj brskam po svojih spominih, so bili ravno takšni na videz marginalni dogodki tisti, ki so najbolj zaznamovali moje obiskovanje festivala. Pokazalo se je, da so stvari, ki so bile včasih moteče, v resnici prispevale k pristni, unikatni izkušnji obiska tega festivala. Zdi se, da s tehnološkimi in organizacijskimi spremembami Cannes ravno to spontanost počasi, a zanesljivo izgublja.
Ko spremljam trende, ki postopoma spreminjajo canski filmski festival, se mi v misli prikrade tisto mnogokrat citirano reklo Johna Lennona, da je življenje tisto, kar se odvija, medtem ko si zaposlen z drugimi stvarmi. Če zdaj brskam po svojih spominih, so bili ravno takšni na videz marginalni dogodki tisti, ki so najbolj zaznamovali moje obiskovanje festivala. Pokazalo se je, da so stvari, ki so bile včasih moteče, v resnici prispevale k pristni, unikatni izkušnji obiska tega festivala. Zdi se, da s tehnološkimi in organizacijskimi spremembami Cannes ravno to spontanost počasi, a zanesljivo izgublja.