Pogled iz penziona: Bo na ženskah svet stal?

Ursulo von der Leyen in Greto Thunberg čaka res težko delo.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
reuters

No, pa jo imamo: novo Evropsko komisijo in na njenem čelu prvič žensko, Ursulo von der Leyen. In če ji bodo v naslednjih petih letih mandata vsi njeni cilji uspeli tako kot njen najodmevnejši v času kandidiranja za to funkcijo, da bo med njenimi komisarji polovica žensk, in res jih je dvanajst od sedemindvajsetih, potem se uniji, in s tem tudi nam, dobro piše.
Tudi zato, ker je njen prvi cilj boj proti klimatskim spremembam, in pri tem je uporabila Kennedyjeve besede, ko je napovedal, da bodo Američani prvi stopili na Luno: "Ne zato, ker je to lahko, ampak, ker je to težko." Da bi ji le uspelo, kot je Američanom, pa čeprav Kennedy tega, zaradi atentata nanj, ni dočakal. Morda je le slučaj, da je bila na dan izvolitve nove komisije objavljena nemška javna raziskava med vsem prebivalstvom Unije, v kateri je nekaj deset tisoč anketirancev med perečimi evropskimi problemi na prvo mesto s 40 odstotki postavilo klimatske spremembe, na drugo delovna mesta in na tretje socialno varnost.
Med svojimi osebnimi težavami pa rast življenjskih stroškov. In prav tu bo največji problem, saj bo doseganje prvega cilja z omejevanjem uporabe fosilnih virov energije zagotovo vplivalo tako na številna delovna mesta kot na socialno varnost v številnih gospodarskih panogah pa tudi na številne cene in s tem na življenjske stroške. Pa še drugi podatek, ki je prišel v javnost ta teden, pove mnogo: svetovni naftni velikani so od leta 2010 do lani za svojih 200 lobistov v Bruslju porabili 250 milijonov evrov.
Von der Leynovo in najbolj znano evropsko klimatsko aktivistko, mlado Švedinjo Greto Thunberg - upam, da bo uspešno prijadrala nazaj v Evropo, saj z letali ne leti zaradi njihovih izpustov toplogrednih plinov -, čaka tako res težko delo. Uspelo bo le, če bo to javno mnenje o največjem evropskem problemu med ljudmi prevladovalo in se krepilo tudi naprej.
Nisem pa prepričan, da so tudi za nas Slovence klimatske spremembe največji problem. Ko sva pred leti o tem debatirala s prijateljem iz Ljubljane, mi je dejal: "Pa kaj vas Štajerce to skrbi. Boste pač v vaše vinograde namesto laškega rizlinga posadili merlot in teran."
Morda nas je kaj naučil deževni in poplavni november. Bil je posledica visokih temperatur v Sredozemskem morju. Izhlapelo je več vode, in ko so južni zračni tokovi oblake pripeljali do Alp, je deževalo in snežilo, pri nas pa poplavljalo. Na to nas že dolgo opozarja strokovnjakinja gospa Lučka Kajfež Bogataj in vedno bolj res je, da vsaj jeseni živimo na deževni strani Alp. Upam, da bo vsem trem damam v Evropi, med mladimi in pri nas uspelo.
Pa pozabiti bo treba na stari pregovor in uveljaviti novega: Na ženskah svet stoji.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta