Seveda se zavedam nevarnosti, ki (vsaj do dneva upora, ko bodo že jasni izidi parlamentarnih volitev) pretijo "levuharskim novinarjem". Torej tistim, ki bolj upoštevajo prvega, četudi bivšega predsednika RS kot sedanjega tako imenovanega precednika. In ki predvsem zaničujejo predsednika vlade, ki (danes še zadnji dan) predseduje vsem voditeljem evropske povezave. S pomočjo svojih ekspozitur v tujini so iz Janeza Janše ustvarili lik Maršala Tvita. Pred nedavnim so celo napihnili podatek, da je v enem samem dnevu objavil 263 tvitov, čeprav so bili od tega le štirje izvirni, 253 jih je samo poobjavil, šestim poobjavljenim pa je dodal svoj komentar. Pri tem jih sploh ne impresionira, kako zveneče je (samo)predstavljen na Twitterju: @JJansaSDS PM 2020 -, 2004-2008, 2012-2013, President of SDS and VP of CDI-IDC, MOD 1990-94 & 2000, P of the EUCO 2008 RTnotEndorsement.
Da se izognemo nesporazumu in nepotrebnemu zmerjanju, naj njegovi bajeslovni enoti za hitro digitalno ukrepanje v kleti v ljubljanski Trstenjakovi pojasnim, da uvodnega stavka nisem vzel iz govora predsednika Kučana na praznovanju razglasitve samostojnosti 25. junija 1991. Pač pa tokratno kolumno uvajam s citatom, ki ga je na slovesnosti ob začetku slovenskega predsedovanja Svetu EU pred pol leta (in po treh desetletjih) izrekla predsednica Evropske komisije Ursula von der Layen. Če je Milana Kučana citirala Janševa tovarišica iz desnosredinske Evropske ljudske stranke (ELS), sicer evropske politične družine slovenskega premierja, temu verjetno ni mogoče ugovarjati. Resda je gospa takrat na Bledu napela kmalu predsedujočemu nekaj gorkih, recimo o nujnem zaupanju v neodvisen in učinkovit pravosodni sistem, v svobodne, neodvisne in ustrezno financirane medije, o spoštovanju svobode izražanja in vladavini prava. Zato pa smo prejšnji teden na počastitvi dneva samostojnosti in enotnosti ponovno videli posnetek, ko je zagrulila: "Dear Janez!" in mu čestitala za "izjemno sodelovanje in impresivno poročilo o dosežkih". In kako se mu je poklonila vsa Evropa! Da si ne bi kdo drznil razlagati, da je tikanje med voditelji v navadi, da je bilo slišati uradno bruseljščino in da je treba ocvetličen diplomatski jezik pravilno razumeti! Na družbenih omrežjih bi ga označili za "presstituta" in za izdajalca domovine, ki ne zmore sprejeti tuje pohvale na račun Slovenije.
Seveda je res, da je Evropski parlament tako rekoč v slovo slovenskemu predsedovanju izglasoval resolucijo o temeljnih pravicah in vladavini prava v Sloveniji (356 za, 284 proti, 40 vzdržanih). Čeprav je jasno, da "ne potrebuje posebne pozornosti" (zunanji minister Logar), znani "levuharski novinarji" iz nje navajajo "globoko zaskrbljenost zaradi ravni javne razprave, ozračja sovražnosti, nezaupanja in globoke polarizacije v Sloveniji". Tisti "v službi resnice" zlahka prepoznajo tudi rokopis smernice, da morajo "vplivne javne osebnosti in politiki, tudi člani vlade, voditi z zgledom ter zagotoviti spoštljivo in civilizirano javno razpravo, brez ustrahovanja, napadov, žaljenja in nadlegovanja". Ve se, asistent katere evropske poslanke uporablja takšen besednjak! In le kdo bi se prebijal skozi vseh 18 točk resolucije in komu so sploh mar takšni neobvezni papirji? Poglejmo raje, kaj je novega na Twitterju, preden bo objavljeno v uradnem listu.
Vsekakor pa je jutri nov dan - in novo, volilno leto.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
