Všeč mi je duhovita domislica, kako stroka/vlada pojasnjuje korono: Po zraku letita dve ovci, ena rumena, druga desno. Koliko stane kila sira, če je jež star 7 let? Medtem ko si belimo glavo s kilo sira, pa se "prerazporejajo kadri", da res nismo daleč od tega, kot je nekdo hudomušno dejal, da kani vlada zamenjati vse predsednike razredov v osnovnih šolah …
Pa nisem hotela začeti s politiko, ampak s čisto navadnim vsakdanjim življenjem, ki je hotelo v tem decembrskem času samo kuhančka in nič drugega kot kuhančka, brez katerega nekaterim živeti ni, tako da so naredili iz tega politični problem. Res zahvaljujoč predvsem odločitvam oblasti, ki so se spreminjale iz minute v minuto. Glede kuhančka ni bilo desnih in levih, oboji so bili sredinski, eni zagovorniki kuhančka, drugi pa ukrepov. Ne levi ne desni, ampak sredinski smo tudi pri cepljenju, delimo se na cepljence in antivakserje. Ki mi grejo, priznam, zelo na jetra, a nad njimi se ne bom več javno pritoževala. Kot se letos sploh ne pritožujem nad tem, da ves december poslušam v vseh trgovinah Jingle bells ali Sveto noč, ker pač zaradi korone ne blodim po nakupovalnih središčih. Poleg tega je ob obilici drugih težav, ki nam grenijo življenje, tisočkratno poslušanje Jingle bells še najmanjša. Ob tem pomislim, da se uresničuje oziroma se je uresničila napoved znanca, ki mi je v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja rekel, da nas v prihodnosti čakata le dve možnosti: To eat or to be eaten, v prostem prevodu: ali boš jedel ali boš pojeden. Nisem imela pojma, o čem govori. Kdo bo pojeden, zakaj bo pojeden? Zdaj vem. Vi tudi, kajne? Napovedal je tudi, da bo čez nekaj let obvladovalo Slovenijo deset družin. Daj no, pretiravaš, sem rekla takrat, na začetku devetdesetih, zdaj jih pa znam našteti. Vi tudi, kajne? Če ste brali Živalsko farmo, vedno aktualno, čeprav napisano za neke druge čase in za neke druge ljudi, se spomnite, kako hitro se človek pokvari pri koritu. Potem ko nažene prejšnje "krvosese" od korita in se sam postavi k njemu, postane v rekordnem času prav tak kot pregnani. Ali še slabši. Se spomnite, kako si je prašič Debelinko izmišljal pravila in zapovedi in privilegije in se valjal med svilenimi rjuhami, čeprav je bila ena od njegovih zapovedi "nobena žival naj ne spi v postelji", kako je pospravil mleko, ki so ga namolzli drugi, čeprav je zadnja zapoved, da so vse živali enakopravne? To si je lahko privoščil, saj je imel na svoji farmi (tudi) garaške konje in - kure. Nekdo mora garati in nekdo pritrdilno kokodakati, če hoče Debelinko uživati. Se mi pa zdi, da se prebujajo konji in kure in počasi artikulirajo svoj "dost mamo".
No, pa smo spet pri politiki(h). Pred poročili bi bilo potrebno opozorilo nekako tako kot pred predvajanjem filmov. Namesto obvestila, da predvajana programska vsebina ni primerna za mlajše od dvanajst let, bi lahko opozorili, da predvajana programska vsebina ni primerna za starejše od 12 let, ker jih lahko zadene kap. No, napoved, koliko Slovencev bo čez deset let, ni ravno za kap. Vrli minister, ki ima sicer v priimku počivanje, a noče počivati, ampak vedno bolj lomasti po naši deželici, namreč obljublja ali grozi, da nas bo čez deset let tri milijone. Nihče mu ne verjame, češ da to ni mogoče, jaz mu pa verjamem. Vem, kako se delajo otroci, in vem, kaj dela z nami vlada in da utegne to še dolgo početi. Torej je tak prirast mogoč.
P. S. Ker smo ravno v predprazničnem času, voščim vsem vesel božič in prijazno novo leto, vsekakor prijaznejše od zadnji dveh, a ker sem končala ta prispevek s politiki, naj jih potegnem še v P. S., krivdo pa prevalim na Iztoka Mlakarja in njegovo Božično: "… ma da bi na glavo se zruš'la jim streha in da posušila bi jetra se jim, ma ben, ta noč je sveta in da ne bo greha, naj bo vesel božič še njim."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
