Leta 1993 so Piran, Ptuj in Škofja Loka ustanovili Skupnost starih mest. Ideja je bila, da bi mestom zagotovili poseben status, z zakonom zaščitili kulturno dediščino, začrtali razvojne kriterije in določili, kakšne olajšave in pomoč bo država nudila mestnim jedrom, katerih razvoj usmerjajo oziroma omejujejo stroga merila različnih strok. Dlje od ideje niso prišli.
V začetku aprila se je končala sramotno kratkih 15 dni dolga javna razprava osnutka Strategije o trajnostnem razvoju in trženju turizma v Mestni občini Ptuj 2023–2028. Z naročniki in avtorji smo se imeli priložnost srečati iz oči v oči točno enkrat – tisti, ki smo bolj kot ne po naključju izvedeli, kdaj in kje bo. Prejšnja strategija se je iztekla leta 2021, snovalci nove v analizi ugotavljajo, da niti eden od šestih zastavljenih ciljev ni bil 100-odstotno dosežen, povprečen izplen je znašal pičlih deset odstotkov, delno zaradi covida. Nova strategija obsega neverjetnih 146 strani, naložbe v turizem so ocenjene na 102 milijona evrov. Med njimi najbolj bode v oči projekt Zgodovinsko mesto Ptuj, ki je po mnenju avtorjev strateškega pomena za celotno turistično destinacijo.
Pazljivo je treba prebrati, kdo in kam bo usmerjal projekt. Najbolj verjetno "rešitev" mestnega jedra vidijo v investitorjih/zasebnih kupcih nepremičnin, ki bodo olepšali podobo srednjeveškega jedra in mu dali podjetniški zagon. Vodenje projekta je popolnoma v rokah županje/župana, političnih strank, zastopanih v mestnem svetu, in občinskih uradnikov. "Smo varuhi in ambasadorji tisočletij, odgovorni do lepote mesta in pokrajine", piše v strategiji, zato je upravičeno pričakovanje, da je v pripravo močno vpet Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, vendar je le enkrat bolj kot ne mimogrede omenjen. Skupina občanov je (smo) snovalce strategije in oblast seznanila z dvomi o dobronamernosti ustanovitve nepremičninskega sklada. Njegov namen je ugodna prodaja nepremičnin zasebnim investitorjem brez potrebnih varovalk. V Sloveniji imamo dovolj primerov, ko kljub podpisanim pogodbam kupci kulturnih spomenikov niso obnovili, odnesli pa jo brez posledic. "Predlog iskanja zasebnih investitorjev za ptujske nepremičnine razumemo kot razprodajo mestne imovine, kolikor je sploh še je. In kakšne pogoje bi Mestna občina Ptuj sploh postavila takšnim investitorjem? Če sledimo izjavam v javnosti, sta se rušenje stare usnjarne in namera za rušenje treh sosednjih stavb ob Dravi zgodili z namenom, da se najde investitorja. MOP torej ne išče investitorja za obnovo kulturne dediščine, pač pa imaginarnemu investitorju ponuja izpraznjeno parcelo, brez vizije, kaj naj bi se na tem mestu dogajalo, in brez razumevanja, kakšne so vrednote mestne podobe."
Županja Nuška Gajšek je za 18. april napovedala sestanek s prebivalci, lastniki in najemniki v mestu. Bodite pozorni na vabila v poštnem nabiralniku! O strategiji seveda ne bo govora, lahko pa boste predlagali, kaj zapisati v Strateški razvojni dokument do leta 2035. Rok se izteče 21. aprila.
Kaj storiti, preden plačamo niti v sanjah uresničljivo strategijo? Popisati stanje in doseči konsenz o nujnih posegih. Koliko kupcev je stavbe obnovilo in jim vdihnilo življenje? Koliko stanovanj v lasti občine praznih propada? Koliko občinskih in zasebnih lokalov je praznih? Koliko trgovin je zaprtih? S koliko dokončno obnovljenimi stavbami se lahko pohvali občina? Kako rešiti prometni kaos na par kvadratnih metrih površin za pešce? Kaj storiti s tržnico? Zakaj izseliti glasbeno šolo iz nekdanjega špitala in kaj umestiti vanj? Ali ga porušiti in čakati na investitorje? Kako po zadnjem rušilnem posegu občine od blizu izgleda mestna veduta, kaže fotografija.
