In uspelo nam je! Naša predsednica države je ob zadnjem obisku Združenih narodov ponudila, da lahko Generalna skupščin OZN besedilo slovenske himne sprejme tudi kot svojo himno. In velika večina držav je to izglasovala, saj so zatrdili, da tudi njihov narod hrepeni dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan! Zapleta se le v Varnostnem svetu med državami, ki imajo pravico do veta, so pa to navdušeno sprejeli tudi prebivalci njihovih držav. Ampak, saj veste: danes je 1. april, april, april!
Prešernova Zdravljica, njeni zadnji dve kitici smo z navdušenjem sprejeli za himno naše samostojne države, je bila objavljena leta 1888, leto dni pred pesnikovo smrtjo. Pa nam od takrat do danes tudi med nami ni uspelo pregnati prepira. Uspešnejši smo bili le v boju, da rojak prost bo vsak, le sosed bo mejak, pa še tu se zadnje mesece zopet zapleta na avstrijskem Koroškem, kar poskušamo razrešiti brez "prepira", in samo upamo lahko, da bomo uspešni.
Prepiri med nami pa kar trajajo in trajajo. Pa ne le v politiki, tudi v stroki, pa med gospodarskimi panogami, družbenimi dejavnostmi in skupinami, v družinah pa je v zadnjem času rast nasilja skrb vzbujajoča. Pa smo vsi nad našo himno tako navdušeni, da jo vedno skupaj zapojemo, ko se kje zaigra, še najbolj takrat, ko je namenjena našim športnim šampionom. Tudi teh je bilo že v letošnji zimi letos kar precej.
Vendar hrepenenja, ki ga vsi občutimo, ne znamo in ne znamo uresničiti; če ga ne bomo mi, ki se tega, da je to nujno, mogoče najbolj zavedamo, kako naj ga šele drugi narodi? Kajti prepiri ne vodijo le v sovraštvo in nasilje med ljudmi, ampak, ko to spremljamo že več kot leto dni, zopet med narodi in državami, pa tudi med muslimanskimi in drugimi religijami.
Je že tako, da se vsaka najboljša ideja najprej rodi v eni sami glavi in potem je potreben čas, da jo spoznajo še drugi, in ko jih je dovolj, jo tudi uresničijo. Za Prešernovo idejo sta ti že skoraj dve stoletji mnogo, mnogo preveč, vendar za to, da jo spoznajo vsi narodi na svetu, ni prepozno. In mi smo tisti, ki jo moramo začeti uresničevati in se potruditi, da jo sprejmejo tudi drugi.
Pa smo ta teden dobili še eno enako pomembno zamisel: ekosistemska družbena ureditev. Napisal jo je dr. Dušan Plut, prvi predsednik stranke Zelenih Slovenije. Vsi se zavedamo, da v naslednjih desetletjih klimatske spremembe ogrožajo življenje na materi Zemlji še mnogo bolj kot prepiri. Zato moramo poskrbeti, da ta načrt rešitve podnebne krize čim prej spoznajo vsi navadni in pametni ljudje na svetu. Kajti politiki in vplivneži ga brez njihovega pritiska ne bodo hoteli uresničiti, saj je njihov vladar na svetu še vedno denar, ki mu za življenje ljudi in vseh drugih živih bitij prav nič ni mar.
