Na, po so mi vzeli temo za ta teden! Kar trije avtorji so se v zadnji sobotni prilogi lotili županovega dragocenega podžupana, katerega bo branil do zadnje granitne kocke, čeprav vedo ali mi vsaj mnogi očitajo, da je zaletavanje v župana rdeča nit mojih kolumen, tako rekoč strast. Ni res, za nobeno strast ne gre, ampak za preprosto dejstvo, da nam teme nosi na pladnju. Županovo delo(vanje) bi moralo biti, kot se temu moderno reče, transparentno, če ni, pa prej ali pozneje zvemo za vsak zdrs, vsako manipulacijo, zavajanje javnosti, če že ne namerno laž. Kam naj umestimo zadnjo aferico s prekoračenimi promili? Jaz bi jo med manipulacije. Samo to je še manjkalo, da bi ob zrežiranem ponujenem odstopu župan rekel, da ne ve zanj, ker ni odprl kuverte. Neko hojsanje ali kaj?
Berem o dveh možnostih ureditve prometa na prenovljenem Lentu. Saj me v resnici ne zanima pretirano, ker stanujem v mestu, me je pa presenetila ugotovitev študije prometnih tokov (Mimogrede: firma, ki v Mariboru šteje promet, ima sedež v Ljubljani …), da popolno zaprtje Lenta v času prenove ni imelo večjega vpliva na promet v mestu. So se pač preusmerili na druge že tako obremenjene ulice, polne šol. Števci prometa so rekli, da kritična preobremenitev teh cest naj ne bi bila dosežena in da so tehnično sposobne prenesti še večji promet, ali so pa tudi prebivalci ob njih za to "tehnično sposobni", ni pomembno. Se pač navadijo, tistih, ki imajo hiše v kakšni Kerenčičevi ali Kajuhovi ulici, pa ta promet ne moti. Prosto po Štuhcu: ljudje so že marsikaj pogoltnili, pa bodo še to.
Še ena občinska zgodbica se sveti in bliska že od daleč, podnevi in ponoči. Saj je že rahlo zguljena, a še vedno vztraja. Tistim semaforjem na koncu Krekove (javnost so zavajali z začasnostjo zaradi prenove Koroške ceste) so dodali na ograji Ljudskega vrta še svetlobno reklamo, eno od štirih v mestu. Ne vem še, ali ima ta vsa potrebna dovoljenja ali so se kako pod mizo zmenile razne strokovne javnosti, vem pa, da se tem strokovnim javnostim žvižga za vse razen za denar. Svetlobna reklama v križišču ne zabava le kolone voznikov, ampak bolj stanovalce bližnjih blokov. Ne potrebujejo več budilk, kajti reklama se vklopi natančno ob 6.00, ko je zunaj še tema, in riše po stenah in omarah poplesavajoče barvne sence, rdeče, modre, zelene, in s tem moti spanec, in ugasne natančno ob 23.00, ko je že dolgo tema. Oh ja, pa kaj, saj odločevalcem ne motijo sanj o njihovem mestu. O njihovem fevdu.
Lahko se pritožiš samo na sončno upravo. Ko nisi več v pogonu, ko si vzet iz obtoka, kar upokojitev zagotovo je, si lahko samo še opazovalec. Koga pa še briga tvoje mnenje, ko pa so kreatorji našega življenja tisti, ki ga ne poznajo in ga morda nikdar ne bodo spoznali … Lahko se pretvarjaš, da se ni nič spremenilo, si kupiš kaj novega, greš vsak dan na kavo v "svoj" lokal, kjer ti jo prinesejo brez naročila, pozdraviš znance, prijatelje, jim pomahaš z nasmehom … Potem pa gre, kot bi rekel Minatti, vsak "svoji samoti naproti, pa sva komaj začutila, kako je lahko topel stisk dveh rok …"
P. S. Politika pač. V zgodnjih devetdesetih ali še prej mi je ob rahlem snubljenju, naj vstopim v politiko, na moj odgovor, da to pa ne, ko vidim, kaj vse se je v njej nabralo, novopečena političarka postregla z zanimivo primerjavo: ko pride po dolgem času v svojo počitniško hišo na morju in odpre pipo, teče nekaj časa rjava voda, ker je bila pipa dolgo zaprta, a se čez nekaj časa zbistri. Tudi v politiki je tako, je rekla, pipa je bila dolgo zaprta in je najprej pritekla po političnih ceveh umazana voda, a zdaj se bo zbistrila. Od tega je dobrih trideset let. Imate občutek, da se je voda že zbistrila?
