Pred 50 leti: Dravska voda stalno okužena

Rok Kajzer Rok Kajzer
13.08.2022 05:00

Med njimi so klice, ki kažejo na fekalno onesnaženje, na posameznih mestih pa so našli klice iz skupine salmonel.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
7. avgust 1972

Nevarnost za pitno vodo

Dravska voda je stalno okužena z najrazličnejšimi klicami. Med njimi so klice, ki kažejo na fekalno onesnaženje, na posameznih mestih pa so našli klice iz skupine salmonel, ki jih štejejo za povzročitelje nalezljivih črevesnih bolezni. Dr. Srečko Koren, predstojnik higiensko epidemiološkega oddelka zavoda za zdravstveno varstvo Maribor, je med prelistavanjem listov s preiskavami dejal, da do teh podatkov prihajajo pri vsakokratni analizi. Dravsko vodo preiskujejo praviloma štirikrat na leto, in sicer pri Bezenškovem naselju, ob Svetozarevski ulici, pri izlivih TAM - obrata Studenci, MTT - Tabor, bolnišnice, nekdanje kaznilnice, pri starem mostu in Osojnikovi ulici ter drugje. Okuženost Drave je na desnem bregu mnogo večja, ker ta breg nima zbirnega kolektorja kakor levi. /.../ Ena izmed največjih nevarnosti, ki jih prinaša umazana Drava je, da takšna voda pomeni nevarnost za pitno vodo v vodnjakih ob reki. Te obdravske vodnjake stalno kontrolirajo, vendar preiskave kažejo, da je pitna voda v redu. Vprašanje pa je, kaj bo čez čas. /.../ Dravska voda ni primerna za kopanje, ker se lahko kopalec okuži s klicami iz skupine salmonel in zboli za nalezljivo črevesno boleznijo. Dr. Srečko Koren pa je povedal, da ne obstaja direktna nevarnost okužbe pri škropljenju cest z dravsko vodo. Takšnega cestnega prahu sicer še niso analizirali, vendar meni, da je verjetnost okužbe zelo majhna. B. D.

7. avgust 1972

Ceste bolj nevarne kot lani

Na območju UJV Maribor so letos v prvem polletju zabeležili 2823 prometnih nesreč, lani v istem času pa 2429. Letos jih je bilo za 16 odstotkov več. Za posledicami nesreč je umrlo 36 oseb (lani 43), 249 jih je bilo hudo poškodovanih (lani 241), 574 lažje poškodovanih (lani 549). Po kraju, kjer so se prometne nesreče pripetile, spet prednjači mestno območje, 1970 prometnih nesreč je bilo na mestnem področju v Mariboru, kar je 45 odstotkov vseh nesreč na območju UJV Maribor. Vzrok tej izredno visoki številki so prenatrpane vpadnice in neurejena križišča, ki so ob prometnih konicah na mejah zasičenosti. Izdelana je posebna analiza o prometni varnosti, ki so jo dostavili svetu za občo upravo SO Maribor, statistični podatki tudi kažejo, da tretjina ljudi izgubi življenje v prometnih nesrečah na mestnih ulicah. /.../ S.Š.

8. avgust 1972

Mariboru nujno letališče

Včeraj se je mudil v Mariboru podsekretar za gospodarstvo pri IS SRS Ljubo Levstik, dipl. inž. S predstavniki občinske skupščine Maribor, odbora za zgraditev letališča Maribor in aeroinženiringa Trbovlje, ki izdeluje generalni projekt letališča, se je pogovarjal o problemih zgraditve tega letališča. Podpredsednik občinske skupščine Milivoj Raič, dipl inž. in predsednik odbora za zgraditev letališča dr. Danilo Požar sta podsekretarja seznanila z dosedanjimi pripravami. Povedala sta, da je težnja po zgraditvi letališča v tem delu Slovenije že stara in rezultat potreb regije. Preden se je skupščina odločila za ta korak, je naročila pri ekonomskem centru temeljito ekonomsko študijo, ki je le še potrdila upravičenost take gradnje. /.../ GABRIJEL JESENŠEK

Arhiv Večera
9. avgust 1972

Spomenik bodo preselili

Spomenik narodnega heroja Jožeta Lacka, ki stoji na Slovenskem trgu v Ptuju, bodo z ureditvijo Titovega trga preselili na ploščad pred novo Mercatorjevo blagovnico Panonija. Spomenik narodnega heroja Jožeta Lacka bo dobil tako zasluženo mesto v novem in lepšem mestnem središču. J. S.

9. avgust 1972

Potrošnja rib narašča

Jugoslovani smo na koncu svetovne lestvice potrošnje rib. Ker se tudi Slovenci verjetno ne dvigamo nad jugoslovansko poprečje, saj je pri nas bolj v čislih perutnina, smo se v ribarnici na mariborskem živilskem trgu pozanimali, ali se je ob letošnjem pomanjkanju drugih vrst mesa prodaja rib kaj zvečala. Zvedeli smo, da prodajo nekaj več rib, zlasti v primerjavi z lanskim avgustom. Mariborčani v glavnem kupujejo cenejše ribe, kot so skuše in sardele, ter bele ribe, kot je oslič. Vendar je v ribarnici moč dobiti za dokaj zmerno ceno, tudi plemenitejše bele ribe, kot so zobatec, orada, brancin itd. V zalogi imajo tudi filete, panirane in nepanirane. Le-ti gredo zelo dobro v denar. Zanimivo je, da so mariborski potrošniki začeli na veliko kupovati tudi lignje, nad katerimi so se prej zmrdovali. /.../

9. avgust 1972

Edvin Flisar v Sovjetski zvezi

Mariborskemu popevkarju Edvinu Fliserju, ki ima sedaj angažma na terasi mariborskega hotela Slavija, se je nenadoma nasmehnila popevkarska sreča. Iz Zagreba so mu poslali pogodbo za dvajsetdnevno turnejo po SZ, kjer bo nastopal z zagrebškim ansamblom Studio, s pevcem Markom Novoselom in z mariborsko popevkarico Elviro Štelcl, ki živi v Zagrebu. /.../ Na tej 20-dnevni turneji bo prejel lep znesek: dva stara milijončka. Direkcija hotela Slavija je Fliserju za turnejo uvidevno dala dopust, od 27. avgusta dalje pa bo Edvin spel prepeval na terasi Slavije.

9. avgust 1972

Umrla najstarejša Štajerka

V Dečnih selih v brežiški občini je v 103. Letu starosti umrla Ana Krošl ali po domače Žmavčeva mama. Kaže, da je bila najstarejša Štajerka, morda celo najstarejša Slovenka. Ana se je rodila v Pišecah v družini Jelič, v Dečna sela pa je prišla kot rejenka in se je tam tudi poročila. Ana Krošl seje rodila 5. decembra 1869, vse njeno življenje pa je spremljalo trdo delo na kmetiji, v mlinu in zraven se skrb za štiri otroke. Vdova je bila že od leta 1936, torej celih 36 let, pokojna pa sta tudi že dva njena otroka. /.../

10. avgust 1972

Mariborčanka k dr. Barnardu

Danes bo odpotovala iz Maribora 10-letna Mojca Malenšek. ki je namenjena k slovitemu srčnemu kirurgu dr. Christianu Barnardu. Najprej je bilo dogovorjeno, da bo malo Mariborčanko prvi pregledal njegov brat dr. Marius Barnard, ki vodi v Cape Townu diagnostično raziskovalni center tamkajšnje bolnišnice. Ker pa se je tik pred predvidenim potovanjem zapletlo v zvezi z vstopnim vizumom za Južnoafriško republiko (mala Mojca je najprej dobila vizum samo za teden dni, kar je bilo glede na namenjenega potovanja premalo), je Christian Barnard posredoval, da je predstavništvo Južnoafriške republike v Švici izdalo vizum - tokrat so ga dali kar za leto dni. /.../ Christian Barnard je sporočil staršem Mojce, da jo je pripravljen operirati na srcu, če bodo preiskave pokazale, da je za njeno zdravje potreben kirurški poseg. Mojco, ki bo ostala pri dr. Barnardu najmanj 14 dni, bo na njeni poti spremljala Majda Japelj, višja medicinska sestra, ravnateljica mariborske šole za zdravstvene delavce. MILAN GOLOB

11. avgust 1972

Kje so tiste stezice ...

... bo rekel marsikateri sprehajalec, ki dalj časa ni obiskal mariborskega mestnega parka in bo iskal s peskom posute poti. Tudi mariborski park gre s korakom časa, zato so nekdanje s peskom posute steze zamenjale asfaltne poti. Marsikomu se bo stožilo po nekdanjih poteh, toda kaj hočemo, čas terja svoje in druga mesta so steze v parku asfaltirala že mnogo prej, kot smo to storili v Mariboru. V teh dneh gre asfaltiranje stez v parku h koncu in njegov vzhodni del bo spet na voljo obiskovalcem.

12. avgust 1972

Suša v kopališču

Mariborski zavod Stadion bi moral pravzaprav biti vesel letnih dni, ki jih je podaril začetek avgusta, saj mu vabijo kopalce tako rekoč v trumah v kopališče na Mariborskem otoku. Zato je tembolj presenetljivo, da ne prepreči razočaranja te velike množice kopalcev. Takšnega na primer, kot so ga doživeli tisti Mariborčani, ki so obiskali otok predvčerajšnjim, pa je pred njimi zijala praznina kar v obeh večjih bazenih. Kopalci so si v veliki vročini lahko namakali samo noge. Prepričani smo, da bi se dalo praznjenje bazenov zaradi čiščenja urediti tako, da bi bili vselej vsaj eden od njiju poln, nemara pa bi v vročih dneh, kot so sedaj, celo zmogli napor, da bi to praznjenje in čiščenje opravili v nočnih in zgodnjih jutranjih urah. Ali morda terjamo preveč? Z. Č.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta