Pred 50 leti v Večeru: Najslavnejši Celjan dobiva kupe pisem

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
14. junij 1971

Zanesljivo zdravilo

Newyorški radijski komentator Erwin Berence pravi v sestavku o koristih dobrih odnosov s Kitajsko: "Pomislimo samo, kaj bi pomenilo za našo trgovino, če bi 800 milijonov Kitajcev kupilo vsak dan samo en ameriški aspirin!"

Najbrž ameriškega gospodarstva ne bi več tako bolela - glava.

15. junij 1971

Tempelj na Fali?

Srečal sem prijatelja, ki rad hodi na izlete v mariborsko okolico in rad pove, kaj je na pohodih odkril. Vendar sem bil močno začuden, ko mi je zaneseno razlagal, da poleg falskega gradu stoji nekakšna starim svetiščem podobna zgradba. "Še stebre ima spredaj," je pripovedoval. Stvar se mi je zdela neverjetna, zato sem si šel "falski tempelj" ogledat.

Kdor se mimogrede ozre na falski grad, bo res morda prepričan, da vidi nekakšno "sveto poslopje". Vendar je rešitev te "svetiščne" uganke dokaj preprosta: gre za poslopje, v katerem je bila nekoč ledenica - shramba za pokvarljivo blago. Ker je falski grad zgrajen v primernem slogu, so ledenico hoteli prav tako prikrojiti po grajskem zgledu. Zato so na pročelje prilepili štiri lažne stebre.

Hišica, pokrita s skodlami, je na zunaj res zanimiva, njena notranjost pa je bila stvarna. Ledenice ni več v njej, zato pa menda kmetijska zadruga notri hrani gorivo za svoja vozila in podobne stvari. Prijatelj bo nad svojim falskim odkritjem najbrž precej razočaran. Res pa je škoda, da je "sveta ledenica", ki je bila pred 25 leti menda še dokaj dobro ohranjena, danes na zunaj še veliko bolj okrušena kot falski grad, ki ga prav tako vztrajno jemlje vrag.

Janez Cundrič

16. junij 1971

Najboljši vojaki 30 dni prej domov

Od marca letos velja v JLA nov pravilnik o preverjanju in oceni izurjenosti vojakov enot, starešin in poveljstev. Osnovna novost, ki jo prinaša, je, da morejo najboljši vojaki zapustiti armado tudi 30 dni poprej, kot jim poteče vojaška obveznost. Vojaki, ki dosežejo odličen ali zelo dober uspeh in ki pokažejo tudi druge vojaške vrline, morejo biti nagrajeni s 30 ali 15 dnevi nagradnega dopusta. To pa pomeni, da odide vojak iz armade domov toliko dni prej, kot mu poteče vojaška obveznost, kolikor znaša njegov nagradni dopust.

Enote že imajo nekatere izkušnje pri nagrajevanju vojakov po novem pravilniku. Vojaški obvezniki si sedaj bolj prizadevajo. Vojak z osebno prizadevnostjo in z uspehi pri učenju sam odloča, ali bo odličen in zgleden in bo tako šel domov, preden poteče rok, ali bo dober in bo šel ob določenem času, ali pa bo slab in bo odšel kasneje kot drugi. Ni dvoma, da si vsi prizadevajo doseči prvo.

I. Šučur

17. junij 1971

Če bi vsi otroci sveta...

Otroci mariborske osnovne šole Angela Besednjaka so bili včeraj zelo presenečeni: za malico so dobili borovnice! Presenečenje pa se je sprevrglo v veselje, ko so zvedeli, da so borovnice iz Žetal. Za žetalske otroke so bili namreč mariborski šolarčki zbrali pozimi prav lepo število rabljenih oblek, seveda pa so se mali Žetalčani oddolžili tako, da so nabrali borovnice za vse otroke šole Angela Besednjaka in jim jih poslali. Otroci so torej spoznali, da dobrota žanje sadove. To spoznanje pa krepko zavrača tisti pogovor o dobroti siroti.

O. K.

18. junij 1971

Oto Pestner - sedaj najbolj popularni Celjan

Oto Pestner

Verjetno ni preveč pretirana trditev, da je mladi pevec Oto Pestner po zmagi na Slovenski popevki 71 najbolj priljubljeni in najpopularnejši Celjan. Kadarkoli se sprehaja po mestu, so vse oči (predvsem deklet) obrnjene proti temu skromnemu 15-letnemu fantu s sijajno pevsko bodočnostjo. Da je Oto Pestner med slovenskimi ljubitelji popevk "vžgal", kaže tudi to, da prejema zdaj vsak dan kopico pisem. Pišejo mu od vsepovsod, vsebina pa je včasih tudi takšna, da je Otu kar nerodno (vsaj vpričo mame). Le dva dni po zmagi sta ga na domu obiskali dve dekleti celjske gostinske šole in mu v imenu deklet prvega letnika dali šopek nageljnov ter zlat obesek. Baje Oto v družbi mladih deklet kar ni našel pravih besed za razgovor.

In kako je bilo prvi dan po zmagoslavju v šoli? Drugače sicer povsem običajno, le roka ga je bolela, ko se je vračal domov in, kot je zbadljivo pripomnila njegova mama, domov je prišel ves umit. Od poljubov seveda...

Dokaz, da gredo letošnje popevke dobro v promet, je tudi to, da v vseh celjskih trgovinah te dni ni mogoče dobiti plošče s posnetimi pesmimi. Verjetno je v Celju k temu pripomogel tudi Oto Pestner s popevko Trideset let.

Franček Kramer

18. junij 1971

Sprti se razhajajo

Drama SNG Ljubljana poskrbi od časa do časa za to, da ne pozabimo na njo. Ne toliko z vznemirljivimi premierami kot z raznimi personalnimi akrobacijami, s katerimi si obeta ureditev, pomiritev svojih razrvanih ansambelskih razmer in s tem izhodišče za daljnosežnejše, trajnejše in resnejše umetniško delo. Tako se vsaj glasijo uradni, teatrski komentarji ob vseh teh zadevnih spremembah, ki pa jim žal ne sledijo tudi ustrezna dejanja oziroma dosežki.

Odšel je Štih in stvari se niso popravile, pač pa pokvarile, pravzaprav je živ in zanimiv moderen teater zamenjalo drsenje v nevznemirljivo solidnost.

Odšel je Sever, prišel Šenk, sedaj so odšli še Bibič, Petan, Korun in Jamnik...

Severjeva prostovoljna odsotnost, zamišljena kot pritisk, ki bi naj prinesel streznitev, ni rodila plodov. Šenkov prihod je napovedal določene tipične premike v vodenju drame SNG Ljubljana in jih tudi prinesel. Bibičeva odpoved je posledica igralčevega nezadovoljstva s skreganim stanjem v drami, obenem pa opozorilo na možnost diferenciranja, odhajanja tistih, ki jim ni do sedanjega "režima" in ostajanja tistih, ki bi radi v miru delali po sedanjih vodilnih zamislih.

/.../ In sedaj še odhod treh stalnih režiserjev drame SNG Ljubljana. Petan, Korun in Jamnik pojasnjujejo svoj odhod tako:

"V zadnjem času smo v drami SNG priče zaskrbljujočemu procesu, ki hote ali nehote vnaša spor med dva osnovna ustvarjalca predstave, to je igralca in režiserja, ter s tem likvidira vitalno srž vsakega gledališča.

Z razširjeno dramaturško službo (uvedba treh stalnih dramaturgov) in s sočasno ukinitvijo enega od obeh neposrednih ustvarjalcev predstave (ukinitev stalnih režiserjev v drami SNG) uvaja omenjeni proces konservativni literarni tip gledališča in nasilno prekinja ustvarjalno sožitje med igralcem in režiserjem.Tako, da ostaneta v gledališču samo dva: nezmotljivi in umni ukazovalci na eni strani, na drugi pa poslušni in ubogljivi izvajalci. V tem procesu je v umetniškem oziru mezdni odnos do konca uveljavljen ..."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta