Pred 50 leti v Večeru: Ne kot zmeraj v soboto!

10. julij 1971

Zdaj slovenska ustava

Na včerajšnji konferenci SZDL Slovenije je njen predsednik Janez Vipotnik v uvodnem govoru o začetku javne razprave za novo slovensko ustavo nakazal bistvene elemente novih samoupravnih odnosov ter novega položaja Slovenije kot države. Med drugim je dejal:

"Danes začenjamo razpravo o socialistični republiki Sloveniji kot samoupravni skupnosti in državi. Delovno gradivo je oblikovano na osnovi dosedanjih razmišljanj iz javne razprave o spremembah zvezne ustave. Dopolnjeno z vašimi predlogi bomo delovno gradivo v široki razpravi soočili z interesi, pogledi in stališči delovnih ljudi, organizaciji in strokovnih ustanov. Tako bo rasel dokument, ki bo izraz potreb in želja in prizadevanj delovnih ljudi Slovenije in bo začrtal poti, po katerih se bo na podlagi sedanjih ustavnih sprememb v prihodnje organizirala in na vseh ravneh živela Slovenija kot samostojna, samoupravna in državna skupnost." /.../

12. julij 1971

Življenje ni film

Sedel sem na vrtu pred hotelom Orel in gledal, kako so delavci Viba filma iz Ljubljane snemali novi slovenski film Poslednja postaja, ki se dogaja v Mariboru in okolici. V neki sceni sta za mizo sedela igralca Polde Bibič in Dragan Nikolič, ki je pred kamero glasno naročil dve veliki pivi. Veliko sem že slišal o "filmski naglici", pa sem bil radoveden, in gledal sem na uro. Prešlo je 15 sekund (!) in igralca sta dobila svoji pivi. Izkoristil sem "gužvo" in tudi sam takoj naročil pivo. Z velikim pričakovanjem sem gledal na uro in... napetost je naraščala, sekundni kazalec je neusmiljeno (do mene in gostincev) predel čas...

Pivo sem seveda dobil - po več kot štirih minutah. Jaz pač nisem Dragan Nikolič, vame ni bil usmerjen objektiv, življenje pa tudi ni film.

T. Ivič

13. julij 1971

Jelačič naj spet dobi spomenik

Združenje likovnih umetnikov Hrvatske se pridružuje mnogoštevilnim zahtevam za popolno zgodovinsko rehabilitacijo za hrvatskega državnika bana Jelačiča... Dokazano je, da je Josip Jelačič svoj čas bil zastopnik najbolj naprednih teženj hrvaškega ljudstva v celoti in da je leta 1848, ko je združil pod svojo oblastjo vse hrvaške dežele, pa čeprav za kratek čas, uresničil polno hrvatsko državnost.

Jelačič je 25. aprila istega leta proglasil odpravo tlačanstva, kar je prav tako dolgo vrsto let bilo nenavadno pomemben dejavnik za njegovo popularnost in kasneje za legendo o njem med hrvatskim ljudstvom. Tako je rečeno v odprtem pismu, ki so ga udeleženci plenarne seje združenja likovnih umetnikov Hrvatske poslali javnosti.

Potem ko je bilo v pismu navedeno, da so "nekateri Jelačiča smatrali samo kot agenta dunajskega dvora", udeleženci plenuma poudarjajo, da so ti isti posamezniki "prišli do sklepa, da je tudi njegov spomenik kot spomenik 'kontrarevolucionarju' potrebno odstraniti, pri tem pa pozabili, da je ta spomenik bil celo stoletje znamenje borbe in odpora hrvatskega ljudstva zoper vse tujce na naših tleh. Toda zgodovina nas uči, da je Jelačič bil in narodoljub in socialni reformator..."

13. julij 1971

Novo bolgarsko izzivanje

Najodgovornejši bolgarski voditelji ne zamudijo nobene priložnosti, da ne bi vedno znova poudarjali, kako se zavzemajo za mir in sodelovanje na Balkanu. Vendar se obnašajo precej drugače, vsaj kar zadeva odnose s socialistično Jugoslavijo.

Tokrat gre za veliko resnejši dogodek. Gre namreč za to, da so letala bolgarskega vojnega letalstva na dan borca, 4. julija letos, dvakrat zaporedoma grobo kršila jugoslovanski zračni prostor in prodrla kakšnih deset kilometrov globoko na jugoslovansko ozemlje. Okoliščina, da je to teh kršitev prišlo v dveh primerih v enem samem dnevu, dokazuje, da ne gre za naključje, ampak za namerno kršitev našega zračnega prostora. /.../

14. julij 1971

Premagali smo točo

V našem uredništvu se je oglasil Franc Bratina, operativni vodja pri radarskem centru za obrambo pred točo, ki zajema sedem občin: Maribor, Slov. Bistrico, Ptuj, Radgono, Ormož in Ljutomer. O njihovi prvi letošnji akciji proti toči z novimi napravami nam je povedal tole:

"Že ob 9. zjutraj smo včeraj obvestili vse naše strelce raket proti toči, naj bodo pripravljeni, ker popoldan grozi nevarnost neviht in toče. Prosili smo jih, naj nas z radijsko zvezo takoj obvestijo, ko bodo slišali prvo grmenje. Prvi so se javili strelci s področja Ceršak, Sladki vrh, Špičnik in Šentilj. Tudi na radarju, ki je bil vključen že ves dopoldan, smo nad tem področjem opazili nevihtne oblake, vendar je temperatura od začetka bila le od -5 do -7, kritična temperatura za nastanek toče pa je -20 stopinj Celzija. Ta temperatura je nastopila okrog 14.15 in takrat smo dali povelje za izstrelitev raket.

Izstrelili smo štiri nove rakete, ki zadoščajo za 80 starih. Oblaki so se zatem pomaknili nad Cmurek, kjer smo prav tako izstrelili štiri rakete in pozneje še nad Lenart in Ormož, kjer smo izstrelili po dve raketi. Tako smo popolnoma preprečili padanje toče, ki bi nas bila včeraj gotovo prizadela. Prva naša akcija z novimi napravami je torej bila zelo uspešna."

T. I.

15. julij 1971

Ponavljajo delavski in kmečki otroci

Pred reformo osnovne šole je uspešno končalo šolsko obveznost 37,3 odstotka šoloobveznih otrok, kar pomeni, da je ostala brez končane osnovne šole večina mladih Slovencev. V zadnjih petih letih pa je uspešno končalo obvezno šolanje od 57,8 do 66,5 odstotka učencev, kar pomeni, da jih še vedno ostaja brez končane osnovne šole okrog 40 odstotkov, kar je za dobrih 30 odstotkov manj kot pred reformo.

S tem, da približno 40 odstotkov učencev osnovne šole po osmih letih ne konča obveznega šolanja v osmem razredu, prav gotovo ne more biti nihče zadovoljen, saj je zaradi šolskih neuspehov vsako leto ogrožena prihodnost velikega števila slovenskih otrok. Lani je 2972 učencev oziroma 14,3 odstotka generacije končalo osnovno šolo po devetem letu šolanja, nekateri celo po desetem letu. Tako se je število učencev s končano osnovno šolo povečalo na približno 75 odstotkov generacije. Med ponavljalci v osnovni šoli je 52,8 odstotkov učencev iz delavskih in 28,53 odstotkov iz kmečkih družin. Največ nezadostnih ocen je še vedno pri matematiki, tujih jezikih in slovenščini./.../

16. julij 1971

Da ne bo še jutri

Zgodilo se je preteklo soboto, nekaj po 9. uri na Koroški cesti v Mariboru, tam, kjer je postajališče avtobusa št. 15, ki vozi proti Kamnici in Bresternici. Kot zmeraj v soboto se je tudi tokrat tam zbralo veliko ljudi. To so bile gospodinje, ki so se vračale z živilskega trga, mladina, ki je hotela na otok ali k jezeru.

Kot zmeraj v soboto je čez pol ure tudi tokrat pripeljal avtobus brez sprevodnika. Vozovnice je prodajal voznik, ki je bil brez moči, ko je pridrlo skoraj sto ljudi. Kot zmeraj so ljudje vsi hkrati navalili na avtobus. Neki gospod je vpil, da mu bodo polomili jajca, neka gospodinja je negodovala zaradi svojih novih čevljev, otrok je jokal... Za konec cirkusa pa so si ljudje tokrat poleg običajnih psov in žaljivk izmenjali tudi nekaj klofut.

Končno je avtobus odpeljal, na postajališču pa je ostalo še precej ljudi.

Morda ne bi bilo narobe, če bi avtobusno prometno podjetje za spremembo v soboto na to progo poslalo kak avtobus več in če bi - tudi zaradi spremembe - bili vsaj v soboto v teh avtobusih sprevodniki. Danes je petek - da ne bo še jutri kot zmeraj v soboto.

S. Niedorfer