9. oktober 1972
Reporterjevi vtisi s Koroške
Na Koroško je iz drugih avstrijskih dežel prišlo toliko policistov, da zdaj vsako postavljeno tablo stražijo po trije. Ko smo se zvečer vozili skozi Rož, smo ob nekaterih tablah videli policijske avtomobile, drugod pa civiliste, najbrž agente, ki so prezebali v hladnem večeru. Kot so nam povedali slovenski koroški prijatelji, mnogim policistom od drugod ni razumljivo divjanje koroških ekstremistov, mnogi so se šele tukaj na svoje oči prepričali, kakšne so prave razmere, mnogim je šele tukaj postalo jasno, da ne branijo nekakšnih priseljencev iz Slovenije, kakor so jim baje nekateri pripovedovali, temveč avtohtono prebivalstvo, ki živi tukaj stoletja. Domača, koroška policija svojega dela, kot vse kaže, ne jemlje preveč resno. Z ekstremisti se spušča v dolge diskusije, v katerih ni tako redko slišati mnenja: "Sem proti dvojezičnim napisom, vendar tukaj opravljam svojo dolžnost. Ko pa mene ne bo, takrat jih lahko premažete". /.../
D. JANČAR
9. oktober 1972
Vstop v drugo stoletje
V soboto dopoldne je bila v Mariboru svečana proslava pomembnega jubileja, 100-letnice kmetijskega šolstva. Pred poslopjem šole pod Kalvarijo se je zbralo več kot 300 povabljenih gostov. Dobrodošlico jim je zaželel in izrekel priznanja vsem, ki so omogočili razcvet kmetijskega šolstva, ravnatelj tehniške kmetijske šole v Mariboru prof. Matko Mikoš, dipl. inž. /.../ Pokrovitelj proslave Tone Bole je nato v svojem govoru nanizal zgodovino razvoja kmetijskega šolstva v Mariboru od ustanovitve sadjarsko vinogradniške 'šole v Mariboru leta 1872. /.../ Nato je Vitja Rode. dipl. inž., podpredsednik skupščine Maribor, odkril kip kmetice s košaro, ustvarjen iz češnjevega lesa, ki ga je ob jubileju prispevala učiteljica Marija Simonič, kiparka naivka iz Vidma ob Ščavnici.
BOŽO PODKRAJŠEK
Tretjič Berti Rodošek in Alfi Nipič
Na sobotni zabavnoglasbeni prireditvi Popevka vesele jeseni je zmagala pesem Bertija Rodoška Bolfenk. Besedilo zanjo je prispeval Marjan Stare, z izdatno pomočjo New Swing Quarteta pa jo je zapel Alfi Nipič. Popevka Bolfenk je avtorju prinesla najvišje priznanje festivala zlati klopotec, ki ga podeljuje prireditelj zavod Stadion, in 5.000 dinarjev, ki jih je podelilo združenje Slovenijakoncert. Popevka je prepričljivo zmagala tudi pri občinstvu. Na mariborskem festivalu je to že tretja zaporedna zmaga Bertija Rodoška in Alfija Nipiča. Drugo nagrado občinstva je dobil Jože Kobler za popevko Spomin na Marjano, ki jo je tudi sam zapel. Besedilo mu je napisal Peter Arnold. Tretjo nagrado občinstva je prejel Jože Kreže za popevko Štajerska jesen, ki jo je zapel Karli Arhar. Večerovo nagrado za najboljše besedilo v narečju je dobil Miroslav Slana za tekst popevke Klip, klap, klop. Na fotografiji Alfi Nipič in New Swing Quartet. (Večer, 9. oktober 1972)
10. oktober 1972
Ponoči vznemirljive vesti s Koroške
Po Podjuni je ponoči organizirana kolona 120 avtomobilov snemala dvojezične napise, po Rožu so tako počeli skrajneži v 200 avtomobilih. Zgodnja davišnja poročila avstrijskih radijskih postaj pravijo, da so pobrali vse dvojezične napise, jih izruvali in prenesli na zbirno mesto v Celovec. Najdaljša kolona je bila od Velikovca do Celovca. Pričakujejo nove zaplete. Šef koroške deželne policije je izjavil, da je eksekutiva popolnoma nemočna ob tem ravnanju.
10. oktober 1972
Lovska razstava v Mariboru
V dvorani B mariborskega razstavišča je prirediteljem uspelo na relativno majhnem prostoru prikazati vso pestrost in bogastvo naših lovišč, od nižinske pa vse do visokogorske divjadi. Obiskovalca presenečata neverjetna doslednost in ambient, ki so ga razstavljalci znali za vsako posamezno področje (lovišče) pričarati. Tukaj se srečaš z miniaturo vsega tistega, kar ti ponuja prostranstvo slovenske narave. Vsi eksponati so postavljeni v naravno okolje, vsak v tako, v kakršnem se giblje v naravi, vse pa je zlito v prečudovito celoto, ki prav gotovo vzbuja slehernemu svoje zadovoljstvo. Tu se obiskovalec sreča z našo lovsko favno v tako izvirnem elementu, da skoraj pozabi, da gre za razstavo, za sicer pravo, vendar nagačeno divjad. /.../
GABRIJEL JESENŠEK
10. oktober 1972
12.112 obiskovalcev pri Jakcu
Včeraj smo poročali o svečanem zaključku razstave Jakčeve grafike v Mariboru, 12.112 ljudi si jo je ogledalo - ne nazadnje po zaslugi sodobnega prijema v propagiranju likovne umetnosti, ki je tod našel pravo potrdilo. Veliko zaslugo za takšen uspeh ima občinski sindikalni svet, katerega sekretar Vlado Henigman se je posebej angažiral v tej zadevi in izpeljal spodbudno akcijo do kraja. Samo včeraj je galerijo obiskalo 615 ljudi. Zadnji dan je razstavo ponovno obiskal tudi g. Krainz iz Gradca, ki je predsednik tamkajšnje Secesije. Z mojstrom Jakcem ste odbrala vrsto grafičnih listov, ki jih bodo to jesen razstavili v glavnem mestu avstrijske Štajerske. (lp)
11. oktober 1972
Dražja moka, olje, sladkor
Kilogram moke je od danes dražji poprečno za 36 par, liter olja za 84 par, kilogram sladkorja za 32 par. Moka vseh vrst, olje in sladkor so se podražili, ker so včeraj na ravni federacije prenehale veljati kompenzacije. Drobnoprodajne cene kruha in peciva bodo v pristojnosti občin. Republiški izvršni svet Slovenije predlaga uvedbo nadomestil, da podražitve ne bi prizadele občanov z nizkimi dohodki. /.../
11. oktober 1972
Borštnikovo srečanje '72
Pred začetkom Borštnikovega srečanja '72 (od 21. do 30. oktobra), največjega vsakoletnega pregleda gledališke kvalitete in umetniškega dometa v Sloveniji, so na tiskovni konferenci v Mariboru slovenskemu tisku in RTV sporočili najvažnejša obvestila o letošnjem srečanju. Občinstvo bo videlo devet predstav slovenskih dramskih gledališč od Maribora do Trsta in gostovanje teatra ITD iz Zagreba, ob koncu srečanja pa bodo podelili nagrade najboljšim gledališkim dosežkom v Sloveniji in Borštnikov prstan slovenskemu igralcu za življenjsko umetniško delo.
12. oktober 1972
Ludvik Pandur v Radencih
V zdravilišču Radenci razstavlja svoje pastele slikar Ludovik Pandur. Umetnik se je te dni vrnil z daljšega študijskega potovanja, zato je razstavo v Radencih odprl njegov oče - slikar Lajči Pandur. Na otvoritvi je govorila tudi Breda Žnidaričeva, agilna organizatorka kulturnega življenja v zdravilišču.
13. oktober 1972
Skupna prošnja obeh Nemčij za OZN
V Bonnu so se končali pogovori predstavnikov obeh nemških držav Bahra in Kohla, nadaljevala jih bosta 24. oktobra. Sporazumela sta se o marsičem, pri temeljnih vprašanjih pa se še razhajata. Soglašata, da bosta obe Nemčiji takoj, ko bo dosežen sporazum, skupaj vložili prošnjo za sprejem v OZN. Kohl je o splošnem sporazumu, o katerem se pogajajo, izjavil, da bo "zagotovo pomenil kaj več kot pakt o nenapadanju".
13. oktober 1972
S pričesko do srebrne kolajne
Mariborska frizerka Ivanka Križnik, zaposlena v salonu brivsko frizerskega podjetja v Tyrševi ulici 4, je v bolgarskerm glavnem mestu Sofiji z modelom Dragico Mukenaur osvojila srebrno kolajno. Od 7. do 10. oktobra letos je bil namreč v Bolgariji X. tradicionalni frizerski festival frizerjev iz devetih socialističnih držav. Na njem je nastopilo 63 moških in ženskih frizerjev, na festivalu pa so prvič sodelovali tudi moški in ženski frizerji iz LR Mongolije. /.../
14. oktober 1972
Kmalu znova dvojezični napisi
Avstrijski kancler Kreisky je izjavil, da bodo "kmalu" postavili nove dvojezične napise. "Normalni kulturni ljudje nimajo ničesar proti krajevnim dvojezičnim oznakam, sovraštvo zoper nje je znamenje nestrpnosti, pred katero se ne bomo umaknili," je izjavil Kreisky. "Tisto, kar se je pripetilo v Avstriji, je vredno razmišljanja. Morda smo podcenili določene nacistične struje."
