3. september 1073
Milena Zupančič najboljša
Na niškem filmskem festivalu je dobil grand prix Pavle Vujisić za vlogo v filmu Razmejitve. Nagrado za najboljšo žensko vlogo je dobila Milena Zupančič za Cvetje v jeseni, za moško vlogo Bata Živojinović za Sutjesko. Nagrajena sta še Ružica Sokič (Rumena) in Ljubiša Samardžić (Bombaši). Milena Zupančič je dobila še nagrado revije Čik za najbolj poetično ljubezensko vlogo.
Kolesa v zraku!
Takšnih napetih dirk v kartingu v Mariboru še ni bilo. In tudi toliko naletov in trčenj še niso videli naši gledalci. Marsikateri dirkač je moral polagati obkladke na podplutbe, marsikateri pa je za las ušel hujšim poškodbam. Da, večkrat so frčala odtrgana kolesa kartov po zraku. Pravi spektakel so prikazali kartisti na sicer zelo mirnem trgu sredi Maribora. Na srečo je karting samo enkrat na leto. Na sliki: redko viden dvoboj med prvakom Lavrenčičem (33) in odličnim Ptujčanom Pislakom (18).
(Večer, 3. september 1973, foto Danilo Škofič)
3. september 1973
Tito v Alžiru
Z najvišjimi državniškimi častmi so v Alžiru sprejeli našega predsednika Tita, ki je včeraj kot eden prvih šefov držav prispel na 4. konferenco neuvrščenih. Na prošnjo alžirskega predsednika Bumediena je prišel prej, kot je bilo predvideno, da bi utegnila izmenjati mnenja pred konferenco. Našemu predsedniku velja vsa pozornost. V Alžiru je bil 1969 in je mimo Halle Selasia in Makariosa edini državnik, ki je sodeloval na vseh vrhunskih sestankih neuvrščenih. Včeraj ob I8. po našem času se je začela ministrska konferenca neuvrščenih držav (našo delegacijo vodi Miloš Minič). Zasedala bo do 5. septembra, ko se bo začel vrh in se najprej izrekla o kandidaturi sedmih držav. Zapleta se le okrog Malte, ki ima na svojem ozemlju oporišča NATO. Udeležencem konference v Alžiru bodo pokazali naš film Sutjeska, ki so ga za to srečanje posebej podnaslovili.
3. september 1973
Stevardesa Vesna Vidovič hoče spet leteti
Postala je slavna čez noč - ko je preživela padec z deset tisoč metrov ob letalski eksploziji. Čeprav je imela težke poškodbe na možganih, hrbtenici, jetrih in ledvicah ter številne zlome na rokah in nogah, so jo po mnogih tesnobnih urah in dneh zdravo odpustili iz bolnišnice. Eden od njenih zdravnikov je lakonsko izjavil: "Prav zares je Bog ..." 19 mesecev je minilo, odkar je Jatov DC 9 eksplodiral nad severno Češko. Danes je videti 24-letna svetlolaska prav takšna kot prej - nihče ne bi rekel, da je dolge mesece preležala v bolnišnici. Zagorela je in zelo športno deluje. Zdravniki so računali, da bodo pretekla vsaj tri leta, preden bo Vesna spet na nogah, kajti hitrejšega ozdravljenja ni bilo pričakovati predvsem zavoljo možganskih in hrbteničnih poškodb. Spomladi je prestala zadnjo operacijo, med katero so ji iz telesa odstranili še nekaj kovinskih drobcev. Zdaj pričajo samo še brazgotine na rokah, nogah in hrbtu, kaj vse je morala pretrpeti. Nezgode se ne spominja: "Samo to vem, da sem prevzela delo in da sem se potem zbudila v bolnišnici." Vse kaže, da se bo Vesna kmalu spet lotila svojega poklica; seveda se v začetku ne bo podala ponovno v vrtoglave višine, ampak bo hostesa v enem od Jatovih uradov. Upa pa, da ji tudi na letenje ne bo več treba dolgo čakati, čeprav ji zdravniki odsvetujejo ta podvig - bojijo se, da bi lahko šok ob morebitni trenutni povrnitvi spomina spet pozvročil katastrofo.
4. september 1973
Nasedla ladja
Nedaleč Raba je včeraj nasedla potniška ladja Osijek, ki je peljala 200 potnikov na progi Dubrovnik-Reka. Potnike so odpeljali na Rab in naprej na Reko. Nihče ni bil poškodovan. Ladja ima poškodovane vijake in trup.
4. september 1973
Luk je bogato obrodil
Žal iz leta v leto vse bolj redki proizvajalci luka v "lukarski" deželi na Ptujskem polju pospravljajo te dni pridelek čebule, ki je letos bogato obrodila. Pri spravilu luka smo ob koncu prejšnjega tedna zmotili lukarska veterana Marijo (68 let) in sedemdesetletnega Franca Obrana. Povedala sta nam, da sta pridelala letos okoli 2.000 kg čebule. Da bi njivo kar najbolje izrabila, sta posadila med čebulo kot podkulturi - zelje in korenje. Kakšna bo cena letošnjemu lukavskemu pridelku, zdaj še ne vesta, pravita pa, da v zadnjih letih ta cena za proizvajalce ni bila stimulativna. Prav zato luk čedalje bolj izginja z njiv Ptujskega polja. J.S.
5. september 1973
Razstava o vstaji
Sinoči so v mariborskem muzeju narodne osvoboditve odprli razstavo Vstaja v Jugoslaviji 1941. Na 39 velikih panojih z dokumenti, dokumentarnimi fotografijami, zemljevidi in drugimi ponazorili pomeni dober pregled o zgodovinskem letu 1941, ko so se naši narodi pod vodstvom KPJ postavili po robu tujim zavojevalcem in domačim izdajalcem. Pripravila sta jo vojni muzej JLA in muzej revolucije narodov Jugoslavije iz Beograda. Postavitev v Mariboru sta organizirala muzej NO in dom JLA. Med gosti smo videli zastopnike javnega in političnega življenja v lepem številu. /.../. Ravnatelj muzeja NO Milart Ževart je govoril o letu 1941 in razstavi, ki je spričo obilice gradiva ni bilo lahko sestaviti. Pripravljavci so morali tako izbrati najznačilnejše in vse povezati v pregledno celoto. To jim je uspelo. /.../ Razstava je pomembna tudi zato, da bi se mlade generacije vedno spominjale boja za svobodo. B.A.
5. september 1973
Založba snema film
Založniško podjetje Dečje novine iz Gornjega Milanovca se je odločilo za svojevrstno dejanje: v dobršni meri bodo denarno podprli snemanje filma Mirko in Slavko. Film so pravzaprav že posneli in je v končna ustvarjalni fazi, Gre za mladinsko filmsko delo, ki bo brez dvorna obogatilo jugoslovansko kinematografijo, saj pripoveduje o mladih junakih med vojno. Film Milko in Slavko je režiral Tori Janković, poleg mnogih otrok pa v njem nastopajo med drugimi Bata Zivojinović, Jovan Janičijević in Mileva Žikić, premiero pripravljajo za 6. oktober letos, in sicer bo v Gornjem Milanovcu. (vv)
6. september 1973
Krediti za ozimnico
Na včerajšnjem sestanku pri sindikatih v Ljubljani so ocenili učinkovitost akcije ozimnica. Govorili so predvsem o kriterijih za denarno pomoč in se zedinili, naj bo to 900 dinarjev dohodka na družinskega člana oziroma po otroškem dodatku. Pri kreditih za nakup ozimnice (danes odloča o tem ZIS) pa menijo, da je najboljša pot, da delovne organizacije zbero naročila, na podlagi teh pa banka odobri skupni kredit. Pomoči za ozimnico naj ne bi izplačevali v gotovini.
6. september 1973
Razpad električnega omrežja
Danes zjutraj ob 4.50 je zaradi neznanih vzrokov razpadla celotna elektro mreža Slovenije oziroma sistem daljnovodov. Slovenija se je elektroenergetsko ločila od Hrvatske. Izpadla je tudi termoelektrarna Šoštanj, ki sedaj obratuje z zmanjšano močjo in pred 12. uro še ni mogla polno delovati. Zato bodo ves dopoldan po vsej Sloveniji še veliko večje redukcije kot doslej. Prvo elektriko so distributerji spustili v električno omrežje šele ob 5.45.
8. september 1973
Grozeče redukcije električne energije
Komunisti tovarne dušika Ruše so skupaj z izvršnim odborom sindikalne organizacije obravnavali sedanji elektroenergetski položaj v Sloveniji. Na tem zboru so izrazili skrb, kako bodo lahko v tovarni delali ob grozečih redukcijah električne energije, in končno so se odločili poslati pismo predsedniku CK ZKS Francu Popitu in predsedniku republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije Janezu Barboriču. Pismo opozarja na razmere v zvezi s sedanjo energetsko krizo v Sloveniji ter opisuje škodo, ki jo ta povzroča tovarni dušika in nekaterim drugim velikim odjemalcem električne energije. Ruški komunisti v pismu še posebej protestirajo zaradi birokratskega in nehumanega obravnavanja tega problema. Protestirajo proti telefonskim obvestilom in teleksom, s katerimi razdeljevalci električne energije zahtevajo, naj tovarna ugasne električne peči, pošiljateljev teh sporočil pa ne zanima usoda delovne skupnosti, ne zanimajo jih obveznosti, ki jih imajo tovarne do poslovnih partnerjev. Ruški komunisti se zavzemajo za takojšen družbeni dogovor, ki naj bi pomagal urediti razmere na tem področju. /.../ A.V.
