22. september 1970
Leto dni brez kopališča
"Kar zadeva gradnjo novega sanitarno-higienskega kopališča v Mariboru bom dal izjavo čez štirinajst dni, ko bo pripravljena vsa dokumentacija," nam je povedal včeraj predsednik občinske skupščine Mirko Žlender, ko smo ga zaprosili za izjavo glede rušitve starega mestnega parnega kopališča in graditve novega.
Dejstvo, je da so Mariborčani v soboto zadnjič kopali v več desetletij starem parnem kopališču, ki je bilo zgrajeno menda že za časa cesarja Franca Jožefa ter pomagalo 60 ali morda celo 70 odstotkom Mariborčanov odstranjevat umazanijo z njihovih teles, da ne govorimo o zdravilnem učinku parne kopeli, kjer si je marsikateri Mariborčan ozdravil revmatizem. Prav slednji so v soboto naj bolj jadikovali ob misli na bodočnost brez olajševalne kopeli.
V prostoru, kjer je bilo doslej kopališče, bodo zgradili novo stavbo službe družbenega knjigovodstva - to financira centrala v Beogradu - na prostoru, kjer bodo zgradili novo kopališče, to je južno od Koroške ceste med Strmo ulico in Vodnikovim trgom pa še vedno raste bujno zelenje.
Nič čudnega, da je eden od kopalcev na vprašanje trpečega Mariborčana brez lastne kopalne kadi, kje se bodo poslej kopali, resignirano odgovoril, misleč na novo poslopje: "I, kje? V denarju!."
Nikola Šoštarič
23. september 1970
Tito napovedal ustavne spremembe
Pogovor predsednika republike Josipa Broza Tita z zagrebškim političnim aktivom je vzbudil v Jugoslaviji in tujini delno presenečenje, delno pa odgovor na tisto najbolj mučno vprašanje, kaj bo v domovini, ko Tita ne bo več. Tega vprašanja si niso zastavljali le navadni smrtniki, občani Jugoslavije, ki jim nikakor ni šla v račun delna nestrpnost med ljudmi, temveč so odkrito spraševali državniki tako na Vzhodu kot na Zahodu.
Sedaj imamo odgovor, ki še enkrat izpričuje, da je Tito resnično velika osebnost, ki mu je skrb za usodo jugoslovanskih narodov prva stvar. Političnemu aktivu v Zagrebu je sporočil, da bo predlagal spremembo ustave, tako da bi ustanovili skupno ali kolektivno predsedstvo več ljudi, sam pa bi prepustil funkcijo predsednika republike.
/.../ Po tej odločitvi pravimo po domače, da se Tito umika s položaja voditelja jugoslovanskih narodov še v času svojega življenja. Jugoslovanska javnost je tovrstno rešitev za zdaj sprejela z odobravanjem, ker smo vsi toliko realni, da vemo, kaj čaka vsakega človeka. Titovo ime je najtesnejše povezano z ohranitvijo Jugoslavije, z njenim bojem za neodvisnost in s potjo, ki jo je naša domovina ubrala. Tito ni pojem samo za Jugoslavijo, temveč za ves svet.Tito je povsem upravičeno legenda, avtoriteta, ki bo prišla v zgodovino kot najpomembnejši človek tega dela sveta. Prav nič ne pretiravam, če zapišem, da je Tito zgodovinsko pomemben človek v mednarodnem delavskem gibanju kot v mednarodni politiki.
Zato je njegova odločitev o spremembi ustave in o spremembi položaja predsednika republike izredno pomembna za nas vse. Tito bo ostal naprej med nami, pomagal nam bo prebresti morebitne težave in s svojo voljo bo vplival na odstranjevanje razlik in nasprotij, ki se tu in tam pojavljajo.
Že nekajkrat smo pisali, da se samouprava ustavlja ob vratih republik, predvsem za zveze, in da so osrednji konflikti bolj nacionalne kot samoupravne narave. Tito je zato vedno znova opozarjal, naj vse takšne nestrpnosti odpravljamo, ker so nacionalne nestrpnosti v bistvu izraz nasprotij v samoupravi. /.../
Mirko Čepič
24. september 1970
Zanimanje za naše tovornjake
Včeraj je tovarno avtomobilov in motorjev v Mariboru obiskala sedemčlanska gospodarsko-vladna delegacija LR Kitajske, ki jo je vodil veleposlanik te države v Jugoslaviji Cheng Tao. Kitajsko delegacijo je s svojimi sodelavci sprejel generalni direktor TAM Stojan Perhavc in jo seznanil z zgodovinskim razvojem podjetja ter s proizvodnim sortimentom. Kot je pri kitajskih delegacijah v navadi, so si najprej ogledali proizvodne obrate podjetja in si tako ustvarili splošni vtis.
Veleposlanik Cheng Tao je po ogledu tovarne povedal, da sedaj obseg proizvodnje že na grobo poznajo, zanimal pa se je tudi za to, ali je proizvodnja letos že prodana.
24. september 1970
Umrl slikar Pilon
V Ajdovščini je včeraj popoldne nepričakovano umrl znani slovenski slikar, grafik in kulturni delavec Veno Pilon. Umrl je dan po tem, ko je praznoval 74. rojstni dan.
Veno Pilon se je rodil v Ajdovščini in v obdobju 1927 do pred nekaj leti živel in ustvarjal v Parizu. Tu je bil nosilec pomembnega kulturnega poslanstva, ko je prevajal slovensko poezijo v francoščino in seznanjal francosko javnost s slovensko in jugoslovansko kulturo.
Pilon je bil vsestranski in plodovit. Bil je slikar, grafik, kipar, umetniški fotograf, strokovni pisec. Poznamo ga po njegovih portretih, tihožitjih in krajinah. Za svoje življenjsko delo je lani prejel Prešernovo nagrado. Vena Pilona bodo pokopali jutri popoldne v rojstni Ajdovščini, ki ga je bila razglasila za častnega občana.
24. september 1970
Na vrsti je Visoška kronika
Včeraj so se v Ljubljani sestali člani upravnega odbora sklada SRS za pospeševanje proizvodnje in predvajanja filmov ter razpravljali o proizvodnem načrtu in slovenskem filmskem repertoarju za leto 1971. To je bila pomembna seja, ki je prinesla tudi nekaj preudarnih rezultatov.
Predvsem velja najprej omeniti, da so člani sklada sklenili pospešiti že 22 let trajajoče priprave za snemanje filma po Tavčarjevi Visoški kroniki. Producent tega filma je Triglav film, ki doslej nikakor ni mogel premakniti tega bržčas zanimivega projekta z mrtve točke.
Pri skladu so se odločili, da Visoške kronike ne bodo uvrstili v repertoar za leto 1971; s tem so se izognili nasilnemu krčenju slovenske filmske proizvodnje, pač pa so kot soplačniki namenili temu filmu 1.100.000 din. Visoško kroniko bi Triglav film posnel do leta 1973.
Za prihodnje letni slovenski filmski repertoar so člani sklada potrdili tri naslove, ki so jih izbrali med 27 scenariji. Scenariji so prišli na sklad po oceni treh komisij: komisije filmskih igralcev, komisije producentov in komisije kritikov. Prihodnje leto bodo v slovenskih filmskih studiih nastali naslednji trije filmi: Praznovanje pomladi, scenarij Franček Rudolf, režija France Štiglic; Poslednja postaja, scenarij Branko Šömen, režija je predvidena za Jožeta Babiča; Črna ladja, scenarij in režija Rajko Ranfl.
Vili Vuk
26. september 1970
Kip generala Maistra na nekdanje mesto
Odborniki občinske skupščine Maribor so na zadnji seji sprejeli sklep, da je treba doprsni kip generala Rudolfa Maistra vrniti iz pokrajinskega muzeja, kjer je bil celih 29 let, namesto, kjer je stal do nemške okupacije, v avlo zgradbe občinske skupščine.
Doprski kip je izdelal akademski kipar Nikolaj Pirnat leta 1928, torej v času, ko je general Maister še živel. Kmalu po generalovi smrti leta 1934 so kip postavili v avlo zgradbe tedanjega sreskega načelstva (danes je v njej občinska skupščina Maribor), kje je imel general Maister svoj sedež v burnih dneh leta 1918/19.
Kip je iz stavbe v Ulici Heroja Staneta št. 1 v prvih dneh aprila 1941 rešil pred nacističnimi okupatorji prof. Franjo Baš in ga skril v muzej, kjer je bil nekaj časa kustos. Doprsni kip generala Maistra je ostal v muzeju še tudi 25 let po osvoboditvi, v kratkem pa se bo znova vrnil v avlo zgradbe občinske skupščine Maribor.
