9. september 1970
Lusaka danes
Neuvrščenost kot mednarodno gibanje je nedvomno preživelo vse krize in preizkušnje, ki so se javljale v zadnjih letih. Od Beograda (1961) in Kaira (1964) do današnjega sestanka šefov držav in vlad v glavnem mestu Zambije, se je ideja neuvrščenosti ohranila na istih načelih in ob nenehnem širjenju kroga tistih, ki jo podpirajo.
Očitno je, da se sodobni svet ne more zadovoljiti s sistemom delitve na bloke in sprijazniti s prevlado sile. Države, ki so poslale v Lusako predstavnike, ne želijo ustvariti "tretjega bloka", marveč upravičeno poudarjajo, da obstaja en enoten svet, v katerem je treba zagotoviti mesto za vse, poudarjajoč pravice in odgovornosti.
Položaj majhnih in srednjih držav, zlasti na novo osvobojenih, ne more biti boljši, dokler ne bodo spoštovana načela ustanovne listine OZN, dokler ne bo dosežena univerzalnost ZN in dokler ne bodo odpravljene grozeče nevarnosti za svetovni mir in enakopraven razvoj.
Vse te misli so poudarjali prvi govorniki na svečani seji, ki ji je predsedoval jugoslovanski predsednik. Tito je pravzaprav tudi začel konferenco. Gostitelji so ga prosili, naj bo predsedujoči. To je ne samo znamenje pozornosti, marveč tudi potrditev, da je Tito državnik, katerega prestiž je v svetu velik, med neuvrščenimi pa uživa nesporno avtoriteto. /.../
9. september 1970
Preplah v Slovenski Bistrici
Mariborski fotoamaterji so se v soboto udeležili otvoritve razstave fotografij v Slovenski Bistrici. Po ogledu razstave so odšli po mestu in iskali zanimive motive. Med drugim so slikali tudi ljudi na avtobusni postaji. To je vzbudilo tolikšno pozornost, da se je nekdo oglasil na postaji milice in javil, da "neki sumljivi ljudje" slikajo ljudi po mestu.
Pomočnik komandirja si je prišel ogledat "sumljive" fotografe in enega od njih vljudno vprašal, zakaj slikajo. Povedali so mu, da so fotoamaterji, ki so prišli na razstavo, na kar se je čuvar reda z njimi pomenkoval in povedal, da sta si tudi s komandirjem že ogledala razstavo in da jima je bila zelo všeč.
11. september 1970
Originalna Luna v Zagrebu
V Zagrebu vidimo enega od vzorcev Luninih tal, ki ga je prinesla posadka apolla 11 s površja Lune, sodi pa v vrsto kamnin mikrobreccias. Skale so nastale z naglim delovanjem na Lunino površje najverjetneje ob udarcih velikih meteorjev. Kamen je skoraj enake barve kot droben prah Luninih tal.
Na vzorcu, ki ga razstavljajo sedaj na zagrebškem velesejmu, je vidna originalna površina. Prekrita je z majhnimi okroglimi luknjicami, ki so nastale ob udarcih zelo majhnih meteorjev. Takšni meteorji nenehno bombardirajo Luno in počasi uničujejo njeno površje. Majhni deli, pragmeneti, ki jih je tudi moč opaziti, so del večjega kosa kamna, črna snov pa je sestavljena iz finih kristalov in steklenega prahu.
Lunin kamen je prinesel v Zagreb poseben kurir iz Grčije.
11. september 1970
Konec tatinskih pohodov
Pred občinskim sodiščem v Mariboru se bosta v kratkem morali zagovarjati 60-letna Antonija V., upokojenka, in njena 36-letna hči Marija iz Morja pri Framu. Mati in hči sta od lanske jeseni do 25. avgusta letos, ko so ju prijeli v Konjicah, kradli po mariborskih trgovinah. Njun revir je bila Gosposka ulica, od koder sta odnesli največ nakradenih stvari. Konjiček so jima bile moške, ženske in otroške jopice. Najprej sta izmaknili v manufakturni trgovini Rotovž na Glavnem trgu. Bili sta "skromni". Vzeli sta samo tri ženske in dve moški jopici. Tudi prodajalne Vema v Gosposki ulici, Modna hiša in Pletenina v Poštni ulici, v katerih prodajajo jopice, niso bile pred njima varne.
Da bi svoj posel lažje opravljali, sta potrebovali tudi potovalko in jo "našli" pri Torbarstvu v Gosposki ulici. Seveda se je bilo treba tudi obuti, zato sta izmaknili po en par čevljev v prodajalni Lilet in pri Peku. Največji je bil plen v prodajalni Standard v Gosposki ulici, od koder sta odnesli moško obleko, vredno 620 dinarjev. Za nameček sta se lotili tudi prodajalne založbe Obzorja na Partizanski cesti, kjer sta si prilastili devet rapidografskih peres, v prodajalni Nada sta odnesli tri predpasnike, da bi se jima ne bi bilo treba bati, da bi se umazali pri "delu" v veleblagovnici v Gosposki ulici pa sta izmaknili zavese iz diolena.
Ko so ju miličniki prijeli v Konjicah pri tatinskem početju, se niso nadejali, da bodo vse nakradene stvari razen moških hlač, ki sta jih prinesli od Standarda, našli. Zanimivo je, da so odkrili tudi dve steklenici hermelike, ki sta ju odnesli iz Delikatere v Gosposki ulici. Nakradeno blago so že vrnili mariborskim prodajalnam, kajti večji del sploh ni bilo uporabljeno.
Obe pa se bosta zagovarjali tudi pred celjskim sodiščem, kajti Maribor je bil za Antonijo in Marijo premajhen. Ni še pojasnjeno, kako so jima njuni pohodi tolikokrat uspeli. Domnevajo, da je Marija nekako odvrnila pozornost prodajalke, ta čas pa je stopila v akcijo mati. Sicer pa sta že obe stari znanki sodišč zaradi podobnih dejanj.
Slobodan Pejić
14. september 1970
Letala uničena, 40 talcev čaka
Palestinski komandosi so včeraj osvobodili 252 potnikov iz ugrabljenih letal, 40 pa so jih obdržali za talce. Letala so v soboto pognali v zrak. Angleška in zahodnonemška vlada sta imeli novi seji, posvečeni zgolj enemu vprašanju: kako doseči osvoboditev potnikov, ki so še naprej za talce palestinskim komandosom.
/.../ Usoda 40 talcev je negotova. Palestinci so obdržali britanske, zahodnonemške, švicarske in izraelske državljane, med njimi pet Izraelk in jih spravili na varnem kraju. Papež Pavel VI. je obsodil ugrabitev letal. Iz Londona poročajo, da je židovska organizacija ugrabila tri pripadnike El Fataha. Imeli jih bodo za talce, dokler ne bodo izpustili letalskih potnikov.
15. september 1970
Večerove in Darwilove nagrade: 100 ur
V aprilu je Večer v dogovoru s svetovno znano firmo ur Darwil iz Švice razpisal med učenci osnovnih šol nagradno akcijo na temo Moj domači kraj. Odziv učencev je bil zelo velik, kar potrjujejo številni spisi in likovni izdelki. Učenci so jih pripravili v izvenšolskem času. Dela, ki so prispela, smo razvrstili po organizacijskih enotah zavodov za šolstvo Maribor, Murska Sobota, Dravograd in Celje. K celjskemu območju smo priključili še vse šole iz občine Brežice, Krško in Sevnica. Darwilove ure smo razdelili na ta območja glede na število prispelih del. V ponedeljek, 14. 9. 1970, smo ure podelili v prostorih uredništva Večera; odločal je žreb. Žrebala je Maja Moran, učenka 5. c razreda osnovne šole Ivana Cankarja iz Maribora. Žrebanja so se udeležili predstojniki zavodov za šolstvo in organizacijskih enot ter predstavniki uprave in uredništva Večera.
FOTOZAPIS: Za vsakogar nekaj
Jutri bo mariborsko nedeljsko popoldne v znamenju Kamnice. Kdo vse te dni ni rekel, da tokrat pač ne bo zamudil konjskih dirk! Konji se že negovani svetlikajo v stajah, kot da bi vedeli: bliža se naš dan. Pomočnik skladiščnika naše tiskarne Edo Kuhar bo v svoji uniformi starterja in s svojimi zastavami tudi tokrat glavni. Vsi bomo pazili na njegove kretnje, posebno pa tisti, ki bodo pognali konje po tekmovalni stezi.
Vlado Omerza od Lenarta že ima pod nožem vola, ki ga bodo ponoči zavrteli na ražnju, da bo ob 15. uri, ko se začnejo dirke, vabljivo dišalo. (Večer, 12. september 1970)
