Glorija Lorenci
27. avgust 1970
Tri veleblagovnice
Maribor je trenutno slovenski center pri gradnji trgovskih veleblagovnic. Kar tri veleblagovnice (Merkur, Zarja in Modna hiša - Prehrana) so v sklepni fazi izgradnje.
Direktor Zarje Lojze Antončič je izjavil, da bo slovesna otvoritev veleblagovnice na Glavnem trgu konec septembra. H koncu gre tudi gradnja novih 800 kvadratnih metrov prodajnih površin Modne hiše in 1500 kvadratnih metrov prodajnih površin v supermarketu ljubljanske Prehrane na Partizanski cesti. Sedaj ima mariborska trgovina okrog 28.000 kvadratnih metrov prodajnega prostora. Precej trgovskih lokalov je že zastarelih in ne ustrezajo več modernemu trgovanju. V Mariboru imamo le nekaj trgovin, s katerimi smo lahko zadovoljni (na primer VEMA v Gosposki ulici, MM market, Ambient itd.), povsod drugje pa je opaziti še vedno prizvok "mešanega" trgovanja. Žal.
Pričakovati je, da bo mariborski veleblagovniški "boom" pomembna prelomnica: če podjetja ne bodo hotela zapirati majhnih trgovin, jih bodo morala določneje specializirati. To jim bo uspelo le z zares pestro izbiro posameznih vrst blaga, ki jih potrošniki danes zaman iščejo, najdejo jih pa v sosednji Lipnici.
Manfred Meršnik
27. avgust 1970
Uničevalci fresk
Slovenska Bistrica ima svoj grad in ta grad ima svojo preteklost, ki je ne gre prezirati. Grad tudi hrani vsaj nekaj dokazov svoje bogate preteklosti - takih dokazov, ki jih ni bilo mogoče odnesti. Bistričani so namreč lahko ponosni na izredno lepe grajske freske. Tega se prav gotovo zavedajo sami kot tudi zavod za spomeniško varstvo, saj so poskrbeli, da bi freske ohranili in primerno zaščitili.
Na žalost pa je ta zavest premalo, sploh, če je ni najti pri ljudeh, ki v gradu stanujejo.
Prav gotovo je šlo precej denarja za restavratorska dela na notranjem grajskem stopnišču, v tako imenovani viteški dvorani in v grajski kapelici, kjer del še niso končali. Na srečo je dvorana zaklenjena in vanjo ne more kdorsibodi. Stopnišča pa ni mogoče zapreti "za ves promet", zato je spet načeto.
Kaže, da so glavni krivci otroci: stenske freske so namreč prav po otroško prisrčno počečkane do tiste višine, do koder sega otroška roka. Da pa ne bi vse krivde valili samo na otroke, je treba povedati, da tudi odrasli niso preveč obzirni. Na nekaj mestih se namreč dobro vidi, da so kratkomalo prebili omet čez freske, da bi podenj lahko položili električno napeljavo.
Če bodo v Slovenski Bistrici tako slabo varovali že enkrat popravljeno, se jim ne bo nikoli posrečilo uresničiti načrtov, ki jih še imajo z gradom.
Janez Cundrič
28. avgust 1970
Štiripasovnica Hoče-Levec je edina alternativa
Zvezni izvršni svet je uresničil svojo obljubo in zagotovilo, ki ga je dal po "cestni aferi" 14. avgusta 1968, ko je letos prijavil mednarodni banki za obnovo in razvoj v peti prošnji za mednarodno financiranje tudi drugi del slovenske avtomobilske ceste Hoče-Levec in Postojna-Razdrto.
Sedaj, neposredno pred prihodom komisije mednarodne banke, določena skupina v Sloveniji žal še vedno skuša zagovarjati svoja ozka stališča, ko se bolj zavzema za gradnjo dvopasovnice z elementi štiripasovnice. Takoj je treba pribiti, da je edina alternativa severovzhodne Slovenije štiripasovna avtocesta.
Zato se ne zavzemajo le odborniki mariborska občinske skupščine, člani regionalne komisije za cestno omrežje, poslanci iz severovzhodne Slovenije in domači strokovnjaki.
Rudi Cimolini, dipl. inž., predstavnik cestnega sklada Slovenije, je 5. februarja 1969 v republiški skupščini med drugim izjavil: "Ekonomski kazalci opravičujejo le gradnjo štiripasovne avtomobilske ceste. Gradnja dvopasovnice znese med 68 in 87 odstotki stroškov gradnje štiripasovne avtoceste." /.../
29. avgust 1970
Kaznovani igralci rulete
V ponedeljek se je pričel pri občinskem sodniku za prekrške postopek proti štiridesetim Mariborčanom in okoličanom, ki so igrali ameriško ruleto in so tako na račun drugih pridobili večje vsote denarja (od 1.000 do 20.000 dinarjev).
Za sedaj je bilo kaznovanih 25 igralcev rulete, ker so drugi trenutno nedosegljivi, postopek pa še teče. Kazni so bile upravne: poleg odvzema premoženjske koristi od denarja, priigranega z ruleto, še do 200 dinarjev, kar je predvideno po republiškem zakonu zoper javni red in mir.
Obsojeni igralci so različnih poklicev, le navadnega delavca ni med njimi. Njihovo premoženjsko stanje je na srednji ravni, prej dobro kot slabo. Zagovarjali so se s trditvami, da niso vedeli, da taka vrsta igre ni dovoljena, da so jih nagovarjali znanci, da so videli samo možnost za lahek in dober zaslužek ipd.
Ruleto je igralo okrog sedem tisoč prebivalcev iz mariborske občine. Kazen je trenutno zadela le tiste od njih, ki so priigrali precej denarja; druge bodo verjetno kaznovali kasneje.
1. september 1970
Denar leži na gozdnih tleh
Gozdovi v Sloveniji so že od nekdaj znani po bogastvu gozdnih sedežev, ki imajo ugodno ceno doma in na tujem. Nabiranje pomeni za nekatere ljudi pomemben vir dohodkov. Za obiranje borovnic, gob in drugih gozdnih sadežev niso potrebne močne roke, to delo lahko opravljajo otroci in starejši ljudje.
Prvi zaslužek se je obetal že takoj spomladi pri nabiranju polžev, ki so že vsa leta iskano blago. Polže pošiljamo v Francijo in še nekatere države Evrope. Potlej so dozorele borovnice, ki jih letos odkupujejo po šest din za kg. Po zadnjem deževju pa so se močno pojavile gobe.
Gobe imajo letos dobro ceno: lisičke odkupujejo po 12 din za kilogram, o dobrem odkupu gob poročajo zlasti iz mariborskega območja. Posamezne zadruge so odkupile tudi že do 10.000 kilogramov gob, in to predvsem lisičk. Niso redki primeri, da prinesejo posamezniki do 30 kilogramov svežih gob na odkupno postajo. Najboljši bodo tako prejeli za gobe tudi do 3000 dinarjev, to pa je že precej denarja.
7. september 1970
Davi razneslo ugrabljeno letalo
Včeraj so pripadniki palestinskih organizacij ugrabili v Evropi štiri letala. Ena ugrabitev je spodletela in je letalo pristalo v Londonu, tri letala, in sicer ameriške družbe TWA (letališče Frankfurt, 145 potnikov), švicarske družbe Swissair (letališče Ženeva, 143 potnikov) in največje letalo na svetu jumbo jet ameriške družbe Pan American (letališče Amsterdam, 153 potnikov), pa so pristala na Bližnjem vzhodu.
Švicarsko letalo in letalo TWA sta se spustili v Jordaniji in je mednarodni Rdeči križ v stiku s potniki in posadko.
Jumbo jet je pristal v Bejrutu in od tam odletel v Kairo. Davi je nad kairskem letališču eksplodiral. Vsi potniki in člani posadke so prej zapustili letalo.
Danes znova zaseda švicarska vlada. Ugrabitelji njihovega letala zahtevajo, naj Švica v 72 urah izpusti tri Palestince, ki so zaprti zaradi napada na izraelsko potniško letalo v Zürichu februarja lani.
Kontrola poleta na zagrebškem letališču je sporočila, da je posadka ugrabljenega boeinga 707 družbe TWA včeraj popoldne prosila, da bi smela leteli čez Zagreb. Ugrabitelji so dovolili posadki, da je dala kontroli poleta le najosnovnejše tehnične podatke. Zaradi položaja, v katerem je bila, so posadki dovolili prelet čez Zagreb.
Za letalo, ki je pristalo v Londonu, potem ko so ga poskušali ugrabiti na poti iz Amsterdama v New York, trdijo Angleži, da so bili med streljanjem v njem trije mrtvi in pet ranjenih. Predstavnik izraelske letalske družbe, katere last je letalo, to odločno zanika.
