Priporočamo ogled: Film o bremenu temne polti

29.4., 22.25, TV Slovenija 1

V sodobnem filmu domala ni grozljivke, ki ne bi poleg občutne doze horrorja ponudila tudi takšen ali drugačen komentar o sodobni družbi. Če je George Romero z Nočjo živih mrtvecev (1968) govoril o potrošništvu, Tobe Hooper s Teksaškim pokolom z motorko (1974) o krivdi za vojno o Vietnamu, Stanley Kubrick pa z Izžarevanjem (1980) o bremenih zgodovine, potem je v zadnjih letih v ameriškem filmu nedvomno v ospredju tematika rase. Natančneje, razmislek o položaju Afroameričanov v ZDA. Ta se je v sodobni grozljivki v veliki meri udomačil po zaslugi dela enega režiserja - Jordana Peela, katerega prebojni (in tudi prelomni) film Zbeži! (Get Out, 2017) si bomo lahko danes ogledali v večernem programu nacionalne televizije.

Ker je filmska umetnost sama po sebi neposreden odsev družbe - italijanski zgodovinar Francesco Casetti ga ni zaman imenoval “oko 20. stoletja” -, je očitno, da je film skozi svojo zgodovino reflektiral tudi razna zatiranja manjšinskih skupnosti. Še posebej mnogi ameriški filmi iz prve polovice 20. stoletja so kazali očitne simptome podrejanja in stereotipiziranja temnopoltih likov. To je lahko bodisi privzemalo obliko temnenja kože belskih igralcev v slovitih nemih filmih, kot sta Rojstvo naroda (1915) in Pevec jazza (1927), za čaščenje suženjstva v V vrtincu (1939) ali pa za preprosto dejstvo, da so Afroameričani v žanrskih filmih (tudi v tako slavnih kot Jurski park) pogosto umirali pred belskimi liki. Z borbo za državljanske pravice v šestdesetih letih so se stvari vendarle začele počasi spreminjati in v valu blacksploatacijskih filmov v sedemdesetih smo tako že videli prve afroameriške različice slovitih grozljivk, kot so bile denimo Blacula (1972), Blackenstein (1973) in Dr. Black & Mr. Hyde (1976).

Kljub vsemu družbenemu napredku pa nam dogodki iz črne kronike iz tedna v teden pričajo, da vprašanje rase v ZDA še zdaleč ni razrešeno. Režiser Jordan Peele si je prav to tematiko postavil v ospredje svojega filmskega ustvarjanja. Peele je imel ob začetku režiserske kariere že dolgo igralsko filmografijo, saj je na televiziji začel nastopati že po prelomu stoletja, večinoma v komičnih vlogah. Prav zato je bil Zbeži kot izredno zrelo filmsko delo toliko večje presenečenje. Film so posneli v zgolj 23 dneh v Alabami in so ga leta 2017 na festivalu v Sundanceu premierno predstavili le kot enega v vrsti mnogih majhnih neodvisnih filmov. A ob izjemnih kritikah je celovečerec hitro dobil distributerja in postopoma postal prava uspešnica ter se je celo prebil med finančno najbolj uspešne filme tisto leto v ZDA.

Kritike in gledalce je navdušilo prav spretno metaforično poigravanje z vprašanjem rase. Glavni lik, temnopolti Chris Washington, se s svojim belskim dekletom Rose odpravi spoznat njene starše, a pri njih odkrije, da se vsi Afroameričani vedejo, kot da so hipnotizirani, preden se tudi sam ujame v past ugledne družine. Film tako razmišlja o suženjstvu in predvsem o dolgoročnih posledicah na celotno ameriško družbo. Peele se je tako že s prvencem prebil med najbolj opevane ameriške filmske režiserje, svoj renome pa je s svojima nadaljnjima filmoma Mi (Us, 2019) in Nak (Nope, 2022) zgolj potrdil, obenem pa je poskrbel tudi za vzlet kariere britanskega igralca Daniela Kaluuye. Šest let kasneje lahko film Zbeži gledamo še s toliko bolj impresioniranimi očmi. Ne samo, da gre za sodobnega klasika, mnogi ameriški kritiki ga celo nedvomno opisujejo kot enega najboljših filmov 21. stoletja. In zdi se, da se bo njegov žlahtni status v naslednjih letih zgolj še utrjeval.