Razvijanje pametnih medicinskih mask je eden od primerov, ki dokazujejo, da covid-19 nima povsem uničujočega potenciala. Razvoj celoobraznih mask je celo pospešil. Spiritus agens tega projekta je v vzhodni Sloveniji in združuje tri področja: raziskovalno, zdravstveno in gospodarsko. Ko se je spomladi pojavilo dramatično pomanjkanje zaščitne opreme, so zdravniki UKC Maribor in raziskovalci mariborske univerze staknili glave ter po zgledu Čehov in Italijanov potapljaške maske predelali v medicinske. Te uporabljajo v mariborski, murskosoboški in ljubljanski bolnišnici. A to je zdaj že predzgodba. Zdravniki, raziskovalci in razvojniki podjetij Roto in Miniplast iz Murske Sobote ter Sine iz Maribora sestavljajo novo in bolj napredno kreacijo, ki presega modificirane potapljaške maske.
Dr. Miralem Hadžiselimović, raziskovalec in prorektor za infrastrukturo Univerze v Mariboru, pravi, da jih poganja družbena odgovornost, motivira jih tudi razvojni potencial za gospodarstvo, ki lahko presega meje Slovenije. Njihov cilj je razviti visokotehnološki in maksimalno zaščitni produkt, ki bo zdravstvenemu osebju omogočal, da normalno uporabljajo obstoječe pripomočke za izvajanje medicinskega dela ob nošenju zaščitne opreme. Trenutno jim je to sedaj ob okorni, nerodni opremi - ko si v sili nadenejo tudi smučarska očala - zelo oteženo. Napredna maska ne bo le ščitila pred koronavirusom SARS-CoV-2, ampak tudi pred drugimi virusi, obljubljajo. Hkrati bo ponujala številne druge lastnosti, ki so potrebne za učinkovito delo medicinskega osebja, recimo vpihovanje filtriranega zraka za zmanjšanje dihalnega napora uporabnika, preprečevanje rosenja, souporabo kirurških leč, lup, okularjev, prilagoditev osvetlitve vidnega polja in lažjo komunikacijo z okolico preko sodobnih komunikacijskih vmesnikov. “To bo maska, ki bo imela modularno integriranih veliko dodatnih funkcij in bo izdelana po meri uporabnika,” Hadžiselimović našteva integracijo optičnih leč v polikarbonsko steklo, kar bi olajšalo breme tistim, ki nosijo očala, omogočalo potrebno senzoriko za opozarjanje uporabnika pred povečanim CO2 v izdihanem zraku, povezavo s pametnimi napravami, meritev srčnega utripa, števila vdihov za zaščito uporabnika itd. “V povezavi z gospodarstvom, ki ima know-how in je zmožno izpeljati industrializacijo, razvijamo popolnoma nov dizajn. Izhajamo iz tega, da imajo uporabniki različne oblike obraza, zato razvijamo 3D-aplikacijo za posnetek obraza, kar bo omogočalo izdelavo maske točno po meri uporabnika in izboljšalo uporabniško izkušnjo,” pojasnjuje.
Ko so s kolegi prečesali stanje na trgu doma in širše, so ugotovili, da česa podobnega ne ponuja nihče. Kot potencialne kupce vidijo vse inštitucije na področju zdravstva v Sloveniji in tujini. “V severovzhodni regiji, ki je manj razviti del Slovenije, potrebujemo takšne nove produkte in storitve, da se bodo z gospodarstvom razvijala nova, razvojna in raziskovalna dobro plačana delovna mesta, ki bodo zmanjšala število odhajajočih predvsem v bližnjo Avstrijo. Z razvojem novih produktov, procesov in storitev se bo okrepilo gospodarstvo in posledično se bo stekalo več davkov v državno blagajno, kar bo omogočilo razvoj celotne družbe,” razmišlja raziskovalec z Univerze v Mariboru. Multidisciplinarna ekipa, ki razvija pametne maske, računa, da bi lahko s projektom Slomask uspešno kandidirali pri pridobivanju evropskega denarja. Če jim bo to uspelo in če se ne bo zatikalo pri pridobivanju certifikatov, bi lahko proizvodnja stekla relativno hitro. Čejev je v zgodbi sicer še več. A če bo polno zaživela, bo najbrž prinesla zaposlitve in druge dodane vrednosti. “Če bomo uspeli na aktualnem razpisu Spirita, bi lahko bili izdelki na prodajnih policah že v enem letu,” je optimističen Miralem Hadžiselimović. Izdelavo prvega prototipa maske z integriranimi elektronskimi komponentami pa napoveduje predvidoma v štirih do petih mesecih.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
