Prvi in verjetno največji problem, da smo prišli do točke, na kateri smo zdaj, je treba iskati v obdobju demokratičnega prehoda, okrog leta 1991. Tako sile stare komunistične strukture kot takratna opozicija so v obdobju prehoda v demokracijo samoupravni socializem preprosto zamenjale za nacionalni kolektivizem. Za novi slogan je bila izbrana parola o nacionalni suverenosti kot najvišjem družbenem cilju. Kolektivni interesi nacije so postavljeni v ospredje, v javnosti pa se je izoblikovala teza o enotnosti slovenskega naroda, ki je leta 1991 bil enoten, danes pa to ni več. Teza je seveda napačna.