No, če je z "njimi" mišljena oblast, potem to drži, ker se res na vso moč trudijo. Še isti dan so bile za tiste, ki se na delo v Moskvi vozijo, obvezne elektronske dovolilnice. In že prvi dan je lokalna policija preverjala vsakega potnika. Nastale so dolge vrste, pri čemer čakajočim ni bilo veliko mar za ohranjanje varne razdalje. Pozneje sem moral po mamo v bolnišnico, kjer je bila na pregledu. Pred tem sem si preko spleta brez večjih težav priskrbel elektronsko dovolilnico. Dovolilnice ne potrebuješ, če se peš odpraviš v trgovino z živili, lekarno ali pelješ psa na sprehod, vendar ne dlje kot sto metrov od doma.
To je za nas že četrti teden samoizolacije po odredbi vlade. Moja uredniška ekipa je začela od doma delati že teden prej, torej 9. marca. Naša Russia Beyond je tujcem namenjena spletna stran z informacijami o Rusiji, ki jih objavljamo v 14 jezikih, tudi v slovenščini. Imamo veliko pogodbenih sodelavcev, naravnih govorcev iz tujine. To pomeni, da smo bili na vse to pripravljeni: komuniciranje preko službenega sistema sporočanja, priprava in urejanje prispevkov v Google Docs … Eno naših novih orodij je tudi Discord, preko katerega trenutno potekajo naše jutranje uredniške seje. Gre za glasovno klepetalnico, ki jo sicer uporabljajo igričarji.
Število obiskovalcev našega portala, tako kot pri vseh drugih spletnih medijih, trenutno hitro narašča – marec je bil za nas najbolj uspešen mesec do zdaj. Po drugi strani smo začasno ustavili podcast oddajo, ki sem jo s prijatelji ustvaril pred nekaj meseci. Ne zato, ker bi bilo težko snemati doma, ampak ker ljudje med vožnjo na delo trenutno skorajda ne poslušajo radia in podcastov.
Čeprav se v samoizolaciji težje družimo, dajemo vse od sebe. Eden od kolegov je pripravil majhen koncert za uredniško ekipo preko klepetalnice. Zelo prijetno je bilo poslušati naše najljubše skladbe. Nekega večera sem imel preko Zooma celo zabavo s svojimi starimi prijatelji – eni živijo v Moskvi, drugi v mestih po vsem svetu, od Stockholma do Aucklanda. Z nekaterimi se nismo videli že leta. Zgoditi se je morala ta hudičeva kriza, da nas je znova združila.
Ko sem začutil potrebo po redni telovadbi, sem na YouTubu začel slediti nekemu moškemu, ki objavlja posnetke odličnih visoko intenzivnih intervalnih treningov. In tudi spim zelo dobro. Ko bo te zadeve z virusom konec, bom najbolj pogrešal teh solidnih osem ur spanca na dan. Seveda kakor drugod tudi v Rusiji veliko ljudi trpi: eni so izgubili služb, drugi so bili prisiljeni zapreti svoje podjetje … Vsi niso zadovoljni z vladno pomočjo. Gospodarstvo je utrpelo ogromno škodo, veliko podjetij in ljudi si bo po tej krizi težko opomoglo. Moje razpoloženje se izboljša, ko vidim, da ljudje ostajajo aktivni, preoblikujejo svoja podjetja in se lotijo česa novega, čeprav so v samoizolaciji. Trenutno pomagam skupini navdušencev, ki se trudi zagnati proizvodnjo obraznih ščitov – naprednih zaščitnih mask za vse tiste, ki delajo, od zdravnikov do trgovk. Naš cilj je do 12. maja izdelati 1,5 milijona teh obraznih ščitov. Ob pogledu nanje in vse druge prostovoljce si mislim, da pri reku "zmeraj je luč na koncu tunela" vendarle ne gre samo za imenitne besede. V vsem tem smo skupaj in preživeli bomo.
*Vsevolod Pulja je glavni urednik spletnega portala Russia Beyond.
