Mitja Sagaj
Mariborsko tovarno sukancev zapirajo. Travma delavk v podjetju Cutting Edge. Kakšen frizer, nimajo niti za otrokove čevlje. Magna zapira lakirnico, na spisku 115 presežnih delavcev. V družbah Taluma 197 presežnih delavcev. V Dani AFC brez dela ostalo preko 70 ljudi. Naslovi o slabih gospodarskih obetih, kaj obetih, o novi realnosti, ki izrisuje tudi bodočo socialno sliko ne le Maribora, ampak tudi širše okolice, se danes vrstijo podobno, kot so se sredi devetdesetih, po osamosvojitvi. Z nekaj selektivnega branja, ker, to si moramo priznati, informacije pač spremljamo dokaj selektivno, nenazadnje so tako, hote ali nehote, tudi servirane, pač ujamemo prej vesti o odpuščanju kot vesti o zaposlovanju. Saj se še spomnimo, kako so tudi informacije o relativno pogosti fluktuaciji števila Revozovih delavcev vselej zarezale bolj in globlje, ko je šlo za krčenje izmen in manj tedaj, ko je šlo za njihovo širitev. Pa je bilo slednje za podjetje kdaj tudi izziv, sploh tedaj, ko v okoliškem bazenu ni bilo dovolj ljudi in so jih morali v tovarno vsak dan voziti organizirano, z avtobusi.
Morda je na mestu opomnik, da sta oba pojava del gospodarskih gibanj. Ki pa so nam seveda ljubša v času konjunkture in manj ljuba v času recesije. To je pač v naši naravi.
Morda je na mestu opomnik, da sta oba pojava del gospodarskih gibanj. Ki pa so nam seveda ljubša v času konjunkture in manj ljuba v času recesije. To je pač v naši naravi.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
