“Sonce in Jadransko morje premagali korono”

Mladen Mali, Zagreb
11.07.2020 06:05

Domači “žabarji”, kot ljudje z obale imenujejo tiste na kontinentu, so bili srečni - končno so prišli do prostora na plaži. Niso le položili brisač na plaži, pač pa so lahko zbrali celo družino tik ob morju in uživali. Pa čeprav so jih ponudniki sob in apartmajev in natakarji v kafičih gledali mrko.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Andrej Petelinšek

V prvem tednu enega od dveh mesecev, ki se računajo kot vrhunec sezone, se je to presenetljivo spremenilo, plaže so se začele polniti, optimizem turističnih delavcev in finančnega ministra se je naglo popravil.

Zanimivi podatki

Napovedi so govorile, da bodo vsi srečni in zadovoljni, če bo turistov letos med 20 in 30 odstotki od tiste številke iz rekordnega leta 2019. Prvi teden številke torej govorijo o 46 odstotkih turistov glede na isto obdobje lani. To je povprečje, a podrobnejši podatki so še bolj zanimivi. Nemcev je v omenjenem tednu prišlo 97.000, kar je 86 odstotkov lanske številke, in ustvarili so 684.000 prenočitev, kar je 90 odstotkov lanskega rezultata. Zelo dobro se "držijo" Slovenci in Čehi - za turistične delavce je padec 20 odstotkov znosen, ustvarili pa so manj prihodov, a več nočitev.
Minuli konec tedna je Hrvaško zajelo slabo vreme z močnim vetrom in obilico padavin. Ulice Pulja, največjega mesta v Istri, so bile nenadoma polne sprehajalcev. Burno vreme je pregnalo turiste s plaž, zato so obiskovali mesta. Za turistične delavce je bila to sapica polne sezone. V času po koronakrizi je bil to znak, da se turizem vrača. Restavracije in trgovine s spominki so se začeli polniti, prodajalci niso več brezdelno posedali pred trgovinami, natakarji niso bili več edini gostje v lastni restavraciji, vse se je premaknilo.

Zračni mostovi

Istrski hotelirji po prvem julijskem tednu upajo, da bi lahko dosegli do 60 odstotkov lanske zasedenosti. Za zdaj gre najbolje kampom, ki so prvi sprejeli goste in so z napolnjenostjo zadovoljni. Kampi so bili prvi ponujeni gostom, saj jim ponujajo vse, kar je v epidemiji zelo pomembno - gostje se lahko osamijo, niso v stiku z drugimi ljudmi oziroma se, kot je danes popularno reči, držijo socialne distance.
Največ turistov je v Istri, regiji, ki je najbližja za tiste, ki na počitnice prihajajo s svojim prevozom. Bolj proti jugu razmere niso tako dobre, najslabše je okoli Dubrovnika. Vse to je posledica pretresov na področju letalskih prevozov, so pa napovedi za preostanek sezone vseeno boljše in že v prihajajočem tednu naj bi se na teh delih obale turistične številke obrnile navzgor. Mnoge letalske družbe so najavile prave zračne mostove, njihova letala bodo pristajala v Dubrovniku in Splitu na jugu, v Zadru na srednjem Jadranu ter na Reki in v Pulju na severnem Jadranu. Dobre napovedi ima tudi manjše letališče na Braču.

Andrej Petelinšek

Dvajset odstotkov BDP

Za Hrvaško je turizem zelo pomembna panoga, saj prinaša okoli 20 odstotkov BDP. Projekcije o padcu BDP zaradi posledic epidemije so se na začetku gibale pod desetimi odstotki, nove projekcije Evropske komisije pa za Hrvaško niso ugodne. Le nekaj držav ima možnost, da bo padec BDP manjši od prvih ocen; Hrvaška ni med njimi. Po najnovejših napovedi bo znašal 10,8 odstotka. Te številke so blizu ocenam nekaterih hrvaških ekonomistov, ki pričakujejo padec BDP med 11 in 15 odstotki.
Prihodnje leto komisija Hrvaški napoveduje rast 7,5 odstotka. Z drugimi besedami, popolno okrevanje se lahko pričakuje šele leta 2022. To pomeni tudi, da Hrvaška ne more računati, da bo okrevanje gospodarstva enako hitro, kot je padlo.
Ena od specifičnosti hrvaškega turizma je, da večina postelj ni v hotelih, temveč v zasebnem sektorju. Po dostopnih podatkih je v hotelih 177.000 osnovnih postelj. In čeprav se število hotelskih postelj iz leta v leto leto povečuje, njihov delež v skupnih turističnih kapacitetah rahlo pada.

Andrej Petelinšek

Zasebniki najbolj prizadeti

Najbolj je epidemija po zdajšnjih podatkih prizadela zasebne ponudnike. Turistična skupnost jih že leta spodbuja, da obnavljajo in modernizirajo svojo ponudbo, da bi z večjo kakovostjo pritegnili goste. Ponudniki to počnejo, a v prvi polovici leta mnogi od njih niso dobili niti enega gosta. Mnogi so znižali cene, količina popusta pa je različna od ponudnika do ponudnika.
Hrvaško je sicer letos obiskalo manj turistov, starejših od 55 let, bilo jih je za desetino manj. To zmanjšanje je neposredno povezano z epidemijo. Ta starostna skupina je najpogosteje prihajala z ameriških in azijskih tržišč. Še posebno številčna je bila v pred- in posezoni. Najpogosteje je šlo za skupinska potovanja, ko so obiskovali po več držav. Lani so ti turisti predstavljali 31 odstotkov gostov z 2,1 milijona prihodov. In medtem ko se njihov delež zmanjšuje, raste delež velike skupine med 25 in 54 leti ter otrok do 12. leta starosti. Statistični delež mladih med 12. in 24. letom je zadržal 13-odstotni delež, toda lani jih je bilo 865.000, letos 202.000.

Niso vzdržali

Ena od stvari, ki so jih mnogi turisti hvalili, je gastronomska ponudba na obali, na kateri je nekaj najboljših restavracij. Ne nazadnje je bila prva Michelinova zvezdica dodeljena istrski restavraciji. Tudi pred prvo zvezdico, ki si jo želi na tisoče chefov po svetu, je bilo dosti restavracij, kamor se je hodilo zaradi slow fooda, izvrstnih jedi v deset in več hodih. In, seveda, najboljša hrana se ne more servirati, če postrežba in ambient niso posebni. Ker stotine miz na ozkih uličicah dalmatinskih mest bolj spominja na masovni, ne pa luksuzni turizem.
Nekateri lastniki resnično vrhunskih restavracij niso vzdržali - morali so zapreti svoje lokale in se prilagoditi plačilni moči večine gostov. Hrvaški podjetniki so se naučili lekcije in pravijo, da se vrhunska gastronomija ne izplača in da ne obstaja država, ki neguje samo luksuzni turizem. Ker ni države, ki bi imela samo bogate goste. To pa pomeni, da mora imeti tudi Dubrovnik, ki spada med elitne turistične destinacije, ponudbo za vsak žep. To je v veliki meri uspelo mestu Hvar.
Mesta, kot so Pag, Šibenik in Split, so s svojim programom poletnih glasbenih festivalov in zabav pritegnila mnogo mladih turistov, ki so želeli neomejeno zabavo. Epidemija je razlog, da so mnogi opustili tovrstno ponudbo, recimo Pag, ali pa so to popolnoma prilagodili epidemiološkim zahtevam zdravstvene službe.

Kaj pravijo optimisti?

Tako kot Dubrovnik ima tudi otočje Brioni poletno atrakcijo, ki jo pripravlja gledališče Ulysses, ki ga vodita zakonca Lenka Udovički in Rade Šerbedžija. Od 24. julija do 18. avgusta pripravljajo nekaj gledaliških in glasbenih predstav. Ker digitalna tehnologija dela čudeže, lahko sedite doma, na primer v Mariboru, in kupite vstopnice za predstavo na Malem Brionu in za nekaj ur ste lahko doma in na Brionih.
To je prednost Istre - da je najbližja destinacija, do katere lahko pridete z avtomobilom in da še naprej ohranja visoko stopnjo dobrega epidemiološkega stanja. Do zdaj se nihče od turistov ni okužil, vsi primeri okužbe pa so bili uvoženi, se pravi, da se je nekdo nekje okužil, v Istri pa je bil šele odkrit.
Vsekakor na letošnjo turistično sezono na Hrvaškem močno vpliva epidemija, ki se nepričakovano hitro širi v čas, za katerega smo bili prepričani, da bo za njo ostal le spomin. Tisti, ki se jim bo uspelo obdržati na trgu, pa bodo morali osmisliti, kako pripraviti naslednjo sezono, saj se slednja začne pripravljati še pred iztekom letošnje.
Po pokazateljih iz začetka julija optimisti govorijo, da sta "sonce in Jadransko morje premagali korono".

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.