Boris Jaušovec
Klubom slovenskih študentk in študentov z Dunaja, iz Gradca in s Koroškega je "dovolj zlaganosti o neizpolnjenih obljubah", kot so te dni zapisali v skupnem javnem pismu. Avstrijska dežela Koroška "se hvali s svojo napredno manjšinsko politiko", v resnici pa "zajamčene pravice koroških Slovencev zanemarja že celo stoletje". Študentje pišejo, da "je bil konsenz med dvojezično in nemško govorečimi zmeraj zgolj kompromis na rovaš manjšine". In tako smo prispeli v leto 2020, do stote obletnice koroškega plebiscita. Tega so v deželi zmeraj pospremili z "nemškonacionalnimi in rasističnimi praznovanji". "Letos želijo ta praznovanja zgolj oviti v nov papir, na katerem piše 'dobro sožitje in dvojezična Koroška'," ugotavljajo.
Kaj naj praznujejo?
Zato slovenski študentje, torej mladi koroški Slovenci, sporočajo, da se ne bodo udeležili praznovanj ob letošnjem 10. oktobru. Zakaj ne? "Ker ta dan mnogim še vedno predstavlja jasen namen združitve nemške zavesti in miselnosti. Ker ta praznik le poglablja vrzel in razdvojenost med dvo- in enojezičnim. Ker na ta dan na dan prihaja podoživljanje rasizma in šovinizma. Ker je ta dan v zgodovini in tudi v sedanjosti zapisan kot protislovenski praznik. Ker ga iz zgodovinskih razlogov ne moremo ločiti od nacionalsocializma. Ker se je s tem praznikom zanikalo obstoj koroških Slovenk in Slovencev."
Klubi spomnijo na neuresničene pravice manjšine iz sedmega člena državne pogodbe in tudi na pravice že iz saintgermainske pogodbe. "Sto let slovenske manjšine na Koroškem pa nam je prineslo zmanjšanje števila koroških Slovenk in Slovencev na 20 odstotkov tedanjega prebivalstva." Kaj naj torej praznujemo, pojasnite nam, sprašujejo svoje predstavnike, političarke in politike, zastopnice in zastopnike, civilno družbo. In opozarjajo, da so si vse, kar imamo, naše prednice in predniki sami izborili, nič nam ni bilo podarjeno. Zahtevajo spoznanje, da so manjšinske pravice del demokratične države in da so manjšinske pravice tudi človekove pravice.
Kako se bodo torej na deželno vabilo k skupnemu praznovanju 100. obletnice plebiscita odzvale slovenske krovne manjšinske organizacije? Prav gotovo so pred težko odločitvijo, saj so slovenski študentje natančno navedli razloge, zaradi katerih jih na proslavah ne bo. Po drugi strani pa Koroško vodi deželni glavar Peter Kaiser, socialdemokrat, ki je zavoljo svojega naklonjenega odnosa do manjšine tudi med koroškimi Slovenci izredno priljubljen.
Ne iskati konfrontacij
Kot figov list?
Pogled v bodočnost
Za konec pa še mnenje Valentina Inzka, predsednika najmočnejše strešne organizacije narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem Narodnega sveta koroških Slovencev: "Za zdaj v naši organizaciji, to je v predsedstvu in ne v zboru narodnih predstavnikov o udeležbi na obletniških proslavah, še nismo razpravljali. Moram pa že reči, da pri nas razumemo skrbi študentov in njihovih klubov, ki jim jih je uspelo podkrepiti z argumenti. V resnici se koroški Slovenci soočamo z nenormalnim številčnim nazadovanjem v teh stotih letih, še posebno po letu 1955. Ampak kljub temu, da se v naši organizaciji še nismo odločili, predvidevam, da bomo na slovesnostih, o katerih me sprašujete, sodelovali. Seveda, če pogledamo nazaj, vse ni bilo razveseljivo. Menim pa, da je treba predvsem gledati v bodočnost in v tej napovedi ugotoviti, katera področja so za nas najvažnejša. Med temi sta šolska in predšolska dvojezična vzgoja naših otrok na južnem Koroškem. Vsaj eno leto vrtca pred šolo namreč postaja s šolsko reformo obveza za vse otroke v Avstriji. Po Avstrijski državni pogodbi naj bi bila pri nas elementarna vzgoja in pouk otrok dvojezična. To pomeni, da se zavzemamo za to, da bi koroški Slovenec vselej, od zibelke do groba, če tako rečem, smel in mogel uporabljati svoj materni jezik. Pri čemer so nekateri pri nas v NSKS mišljenja, da bi morali na južnem Koroškem obrniti princip prijave otrok k dvojezičnemu pouku v princip odjave, kakor je nedavno predlagala civilna pobuda SKUP (Slovenski konsenz za ustavne pravice). Ob dobrem vzdušju do manjšine v deželi to sploh ne bi smel biti problem. Je pa res, da pri tem še nimamo podpore drugih dveh krovnih organizacij, torej ZSO Manuela Juga in Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk Bernarda Sadovnika."
Pozitivna pričakovanja
