Svetovni in domači trg kave: Spijemo je manj, a postajamo bolj izbirčni

V Sloveniji ima kava že od nekdaj poseben status med napitki. Ne gre samo za pijačo, temveč za kulturo pitja in druženja. Po podatkih Statističnega urada RS (Surs) je Slovenija v lanskem letu uvozila 21 tisoč ton kave v skupni vrednosti 61,5 milijona evrov, največ iz Italije in Brazilije. Lani smo iz Slovenije precej kave tudi izvozili, in sicer slabih 10 tisoč ton v skupni vrednosti 34 milijonov evrov, največ na Hrvaško in v Italijo. Posel s kavo v Sloveniji ni zanemarljiva dejavnost. Po zadnjih razpoložljivih podatkih Sursa iz leta 2019 je bilo v državi 61 podjetij, ki se ukvarjajo s predelavo kave in čaja. Na področju trgovine s kavo, čajem, kakavom in začimbami na debelo je delovalo 71 podjetij. V Sloveniji pa je takrat delovalo tudi 3500 slaščičarn, kavarn in drugih podjetij, kjer strežejo pijačo. V letu 2018 je v Sloveniji član gospodinjstva porabil doma tri kilograme kave in kavnih nadomestkov na leto. Se pa od leta 2012 poraba kave v Sloveniji zmanjšuje. Tako je leta 2012 član gospodinjstva porabil povprečno 3,5 kilograma kave in kavnih nadomestkov, leta 2015 pa le še 3,1 kilograma.

Cena dosegla desetletni vrh

Po podatkih International Coffee Organisation (ICO) je bila novembra letos povprečna mesečna cena (sestavljenega indikatorja ICO) 1,95 ameriškega dolarja za 0,45 kilograma kave, s čimer je cena kave dosegla desetletni vrh. Poleg vremenskih razmer, ki so negativno vplivale na pridelavo kave v Braziliji, največji svetovni izvoznici kave, so razlogi za višje cene tudi motnje v distribuciji zaradi posledic epidemije in s tem dražje logistične storitve.

Pri nas se omenjene razmere za zdaj niso bistveno odrazile v maloprodajnih cenah. V Sloveniji je bila novembra letos cena kave v trgovinah za 2,9 odstotka višja od cene konec lanskega leta, pri čemer se je zvišala ob koncu leta, medtem ko je bila kava med letom nekaj časa celo cenejša. Letošnja povprečna cena pa je bila v primerjavi z lansko povprečno ceno praktično enaka. V letu 2020 je bilo treba za kilogram kave v trgovini odšteti v povprečju devet evrov, to je za 2,6 odstotka manj kot v letu 2018. Po drugi strani se je v tem obdobju povprečna cena skodelice črne kave v lokalih zvišala. Lansko leto je znašala 1,29 evra, kar 6,6 odstotka več kot leta 2018.

Kraljica Barcaffe

Med blagovnimi znamkami kav v Sloveniji še vedno kraljuje Barcaffe. Proizvaja jo Atlantic Droga Kolinska, ki spada pod okrilje hrvaške Atlantic Grupe. Barcaffe ima v Sloveniji glede na prodane količine 50-odstotni tržni delež, v segmentu turške kave pa je ta delež še nekoliko višji, ocenjujejo v družbi. Opažajo tudi rast pri drugih, sicer precej manjših segmentih, predvsem pri kavnih kapsulah. "Cena kave na borzi raste že dlje časa, glavni razlog pa je slabša letina kave v Braziliji. Vremenske težave v Braziliji sledijo šibkejšemu lanskem letu, v katerem so zabeležili za 30 do 40 odstotkov nižji pridelek, torej je to že drugo leto zapored s slabšo letino," pojasnjujejo v Atlantic Grupi, a pri tem ne navajajo, za koliko so zaradi tega sami podražili izdelke.

Med najbolj priljubljenimi blagovnimi znamkami kave, ki jih prodajajo v Mercatorju, so Barcaffe, Loka in Zlatna džezva. Kot pojasnjujejo pri "najboljšem sosedu", kupci še vedno največ povprašujejo po klasični mleti kavi, zadnja leta pa narašča tudi prodaja kave v kapsulah. Pravijo, da so nekateri dobavitelji letos spremenili nabavne cene predvsem zaradi dražjih surovin in energentov, nekatere od teh podražitev so upoštevali tudi sami. Pri tem ne navajajo, za koliko odstotkov so dvignili maloprodajne cene.

V Lidlu poleg v Sloveniji priljubljenih znamk kave stavijo na lastno blagovno znamko Bellarom. "Mešanico za turško kavo Bellarom sicer polni slovenski dobavitelj in je med našimi kupci zelo cenjena," pravijo v Lidlu, a več podrobnosti o prodaji kave in morebitnih podražitvah ne navajajo, saj poudarjajo, da so to konkurenčno občutljivi podatki. Trdijo le, da maloprodajnih cen izdelkov lastnih blagovnih znamk v zadnjih mesecih niso spreminjali.

Pri Hoferju pravijo, da tako kot sicer v Sloveniji tudi v njihovih trgovinah prevladujejo kupci mešanic za turško kavo. Na slovenskem trgu, dodajajo, je še vedno najmočnejša znamka Barcaffe in isti proizvajalec proizvaja tudi kavo pod njihovo blagovno znamko Gourmet. Kot pravi trgovci poudarjajo, da je receptura njihove kave še izboljšana, hkrati pa je kava za kar 43 odstotkov cenejša. Pojasnjujejo še, da se cene kave na svetovnem trgu krepko dvigajo, pri čemer se draži kava kot surovina, višajo pa se tudi stroški embalaže in prevoza. Pri tem so že prejeli napovedi dviga cen od domačih in tujih dobaviteljev, pri čemer sprejmejo zgolj utemeljene dvige.

Tudi v Sparu prodajo največ kave Barcaffe, sledijo znamke Franck, Nescafe, Zlatna džezva in njihova lastna blagovna znamka Spar. Mlete kave prodajo približno osemkrat več kot instantne in približno 15-krat več kot kavnih kapsul. "Letos beležimo različne dvige nabavnih cen kave. K temu je prispeval predvsem dvig cene surove kave, prav tako so se povišali stroški embalaže, energentov in transporta." Tudi v Hoferju in Sparu konkretno o spremembah cen ne govorijo.

Namesto dobre kave glavobol

Poleg uveljavljenih blagovnih znamk večjih ponudnikov se marsikateri ljubitelj te črne tekočine ozira po alternativah, ki jo predstavljajo domače butične pražarne. Ena takih je tudi na Vrhniki, kjer pripravljajo kavo pod blagovno znamko Escobar. "Zgodba se je začela, ko se je moj mož iz Hondurasa preselil v Slovenijo. Ko sem mu takrat še kot nepoznavalka skuhala kavo, je namesto dobre kave vsako jutro dobil glavobol," pojasnjuje Katja Escobar. Soprog Omar je nato sprejel izziv, da bo sam pripravljal kavo. "Z obiska pri družini v Hondurasu se je z nama v Slovenijo vrnil manjši paket nepražene kave, in ko jo je, takrat še ročno, prepražil, so nas vse prevzeli sveži okusi in arome. S tem je navdušil tudi prijatelje in znance, tako je nastala naša pražarna. To je še vedno naša rdeča nit - da poskušamo Slovencem na trgu ponuditi čim bolj svežo in aromatično kavo." Danes že prihajajo v njihovo pražarno kave z vseh koncev sveta, največ sicer še vedno iz Hondurasa, kjer imajo vzpostavljeno sodelovanje s tamkajšnjimi pridelovalci in kooperativami. Vedno pa pražijo količine glede na prejeta naročila, "ker je kava res najboljša od enega tedna do enega meseca po praženju, kasneje izgublja svoje ključne kakovosti. Prav tako mora biti pražena pravilno. Smo zagovorniki srednjega praženja, s katerim lahko ulovimo ravnovesje med kislinami in grenkobami v kavi. Če so kave premalo prepražene, so bolj kisle in bolj močnih sadnih okusov, če so preveč prepražene, pa pridejo do izraza grenkobe. Mi se skušamo držati takega profila praženja, s katerim najbolj poudarimo pristen okus vsake kave." Tudi Escobarjeva potrjuje, da so se nabavne cene kave v zadnjem času dvignile: "Predvsem logistika je letos poseben izziv. Še vedno skušamo najti optimalne načine prevoza, a ta je dražji, kar se pozna pri poslovanju. Drugih večjih težav nimamo, saj ne trgujemo preko borz, temveč večinoma po neposrednih stikih s pridelovalci, tako da skušamo cene čim bolj obdržati na isti ravni. Res pa je, da že sicer ne uvažamo najcenejših kav, ampak dajemo večji poudarek kakovosti, zato so naše kave že v osnovi dražje od komercialnih kav." Kot še pove, si prizadevajo za dolgoročno sodelovanje s pridelovalci: "Če smo eno leto zadovoljni z dobavo, želimo to nadaljevati. Dobavne poti imamo vzpostavljene in s tem nismo tako odvisni od dogajanja na globalnih trgih."

V Srednji in Južni Ameriki kavo zmeljejo nekoliko bolj grobo in jo prelivajo skozi filter, s čimer se izognejo usedlini, kakršno poznamo pri turški kavi, razlaga Escobarjeva, ki tudi sama zdaj uživa kavo na ta način. "Me je mož prepričal in to je zdaj najin jutranji ritual," pravi. V Sloveniji je sicer že dlje časa uveljavljen določen način uživanja, predvsem turške kave. Na vprašanje, ali so Slovenci odprti za nove načine, Escobarjeva odgovarja: "Slovenija je nekje na prepihu. Iz Italije prihaja kultura pitja espressa in ta je najbolj močna v zahodnem delu države in v gostinstvu. Doma si ljudje še vedno najraje pripravljajo turško kavo, so se pa v desetih letih, odkar smo v poslu, njihove navade tudi spreminjale. Bolj zahtevni so glede kakovosti kave in imajo radi raznovrstno ponudbo. Vedno več je tudi naročil za kavo za posebne priprave, od tako imenovanega french pressa do drip kave, nekateri imajo doma tudi lastno opremo za espresso."

Spremljajo lahko pot kave od plantaže do Luke Koper

Tudi v Atlantic Grupi potrjujejo, da so potrošniki kave vse bolj zahtevni: "V trendu je tako imenovani connoisseurship, vse večje poznavanje kave in njenih značilnosti. Večje je povpraševanje po single origin kavah, torej kavah z enotnega geografskega območja. Te imajo specifične karakteristike v okusu in aromi, na kar vplivajo podnebje in značilnosti tal določene lokacije." Vedno večje so tudi zahteve glede transparentnosti pridelave in proizvodnje, tako lahko recimo kupci kave Barcaffe Single Origin Rwanda preko QR-kode na embalaži spremljajo pot kave od plantaže do Luke Koper in proizvodnje v Izoli. Preko aplikacije Farmer Connect pa lahko spoznajo in podprejo lokalne skupnosti in pridelovalce kave. Premiki se dogajajo tudi pri vprašanju trajnosti: "Ne samo izvor kave, pomembno je tudi, kako je kava pakirana." Za nekatere potrošnike je danes pomembno, da je embalaža, poleg tega da ustrezno ohranja svežino kave, tudi primerna za recikliranje, zato so pri določenih izdelkih že uvedli embalažo brez aluminija.

Gostinci previdni pri dvigu cen, saj se nočejo zameriti gostom

Predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtni zbornici Slovenije Blaž Cvar pravi, da sami ne zbirajo statističnih podatkih v zvezi s cenami storitev njihovih članov. "Na podlagi izkušenj in pogovorov z našimi člani je logično, da je s kavo enako kot z drugimi artikli, ki se prodajajo v gostinstvu. Če se nabavne cene surovine višajo, temu primerno sledijo tudi prodajne cene. Na ceno vseh v zadnjem obdobju vplivajo predvsem dvigi cen preostalih stroškov, zlasti stroški dela in energije. A moramo priznati, da je v Sloveniji prodajna cena kave in kavnih napitkov v primerjavi s sosednjimi državami, sploh z Avstrijo, precej nizka. Glede na to, da se pričakuje dvig dodane vrednosti v gostinstvu in turizmu, se bomo morali počasi privajati tudi na to. Če bomo morali izplačevati višje plače, se bo postopno višala še cena kave." Cvar pravi, da se v zadnjih dveh letih cena kave v gostinstvu ni izrazito dvignila. "Gostinci so pri tem zelo previdni, saj si nobeden ne želi nakopati zamere strank. Vsakemu so pomembni predvsem stalni lokalni gostje. Ne pričakujem, da bi se cena kave v gostinskih lokalih kar naenkrat drastično povišala."