Zvonko Petek bi lahko bil pred desetimi leti za marsikoga vir navdiha. Bil je lastnik pred krizo uspešnega gradbenega podjetja Pluton gradnje iz Šempetra v Savinjski dolini, ki je imelo takrat več kot deset milijonov prihodkov letno. Leta 2008 so ti poskočili celo na 24 milijonov evrov. A statusa vzornika si takrat ne bi zaslužil toliko zaradi svojih poslovnih uspehov. Občudovanja vredno je predvsem njegovo spopadanje z nesrečo, ki se mu je zgodila tistega leta. Maja 2008 je Petek namreč padel z motorjem in v nesreči izgubil desno nogo. Kot je leto pozneje v članku o Petku zapisala novinarka časnika Dnevnik, Petek takrat "ni obupal in se ni zaprl vase", temveč se je odločil, da bo "tudi brez noge vsak dan v življenju polno izkoristil".
In res. Izkoristiti življenje je za Petka med drugim pomenilo nadaljevati s svojo strastjo – smučanjem. S pomočjo strokovnjaka je izdelal unikatno nožno protezo, na katero je lahko nadel smučko in smučal, kot da bi še imel obe nogi. Leta 2011 sta ga na Krvavec v okviru akcije za promocijo varnega smučanja z imenom "Le varna smuka je lahko užitek" kot enega izmed posebnih gostov povabila tudi takratna notranja ministrica Katarina Kresal in pravosodni minister Aleš Zalar.
Na ministrstvu za notranje zadeve so v sporočilu za javnost ob tej akciji poudarjali "izjemno voljo in trden karakter" Zvonka Petka, ki sta mu omogočila hitro vrnitev na bele strmine. Sam Petek je novinarki Dnevnika leta 2009 pojasnil, da mu je bilo po nesreči marsikdaj zelo hudo; a ko je pomislil na svoja otroka, ženo, pa tudi na 130 zaposlenih v svojem podjetju, je vedel, da z obupavanjem ne sme zapravljati časa.
Vzpon in padec Pluton gradenj
Po poslovnem registru sodeč je Zvonko Petek Pluton gradnje ustanovil leta 1991. Podjetje je po poročanju Financ med drugim gradilo trgovske centre za Spar in Lidl ter avtomobilske salone in stanovanjske bloke. Leta 2005 je ob pričetku gradnje trgovskega centra Spar v Trbovljah Petek za časnik Finance povedal, da so ob takratnih dvanajstih milijonih evrov letnih prihodkov zadovoljni tudi z rastjo podjetja. Prihodki Plutona naj bi se takrat vsako leto povečali za od dvajset do trideset odstotkov.
A podjetje je imelo že pred krizo izredno malo lastnega kapitala. Leta 2008 je imelo ob dvajsetih milijonih sredstev kapitala le za 2,5 milijona evrov. Zaradi tega je bilo zelo neodporno na morebiten upad prihodkov. To se je pokazalo v letih 2012 in 2013, ko je podjetje zašlo v finančne težave. Pluton gradnje niso mogle pravočasno poravnavati svojih obveznosti, zato so se pričele blokade bančnih računov podjetja.
Pogreb Pluton gradenj
Kot je razvidno iz dokumentacije, ki smo jo pri Pod črto pridobili iz javno dostopnih virov in z zahtevami po posredovanju informacij javnega značaja, se je marca 2013 pričelo umikanje premoženja iz zadolženih Petkovih podjetij na nova, neobremenjena podjetja. Cilj teh manevrov je bil opehariti upnike. Shema je potekala na sledeč način. Najprej so Plutonu 18. marca 2013 pripojili še eno Petkovo podjetje z imenom Oberon. Oberon je bil Petkovo projektno podjetje, zadolženo za vodenje gradbenih poslov, in je davčni upravi že takrat dolgovalo 183.000 evrov davka. Le devet dni pozneje, 27. marca 2013, so Pluton gradnje pripojili družbi z imenom Ker 12. Družba Ker 12 je bila takrat v lasti britanskega podjetja Hajuti UK Limited, slednje pa v lasti družbe JS4 LLC iz ameriške davčne oaze Delaware. Ker Delaware lastnikov svojih podjetij ne izdaja, končno lastništvo Ker 12 ni znano.
Podjetje Hajuti UK Limited je eno izmed tistih, ki so bila uporabljena tudi v shemi umikanja premoženja ljubljanskega kralja betona Roka Furlana. V to shemo je bila vpletena tudi nekdanja prokuristka družbe Orion Barbara Podlogar. Zato je zelo verjetno, da je bila tudi v umikanje premoženja Pluton gradenj vpletena Orionova mreža pogrebnikov podjetij. Ob prenosu Plutona na podjetje Ker 12 z neznanimi končnimi lastniki so pogrebniki podjetij, kot je razvidno iz poročil o stečaju Ker 12, poskrbeli tudi za uničenje poslovne dokumentacije. Spomnimo, prav uničenje dokumentacije je eden izmed ključnih manevrov za umik premoženja pred upniki. Z uničenjem poslovne dokumentacije se namreč zabrišejo sledi za spornimi posli podjetja.
Dokumentacijo se najpogosteje uniči tako, da direktor zadolženega podjetja postane tujec, težko dosegljiv za slovenske organe. To se je zgodilo tudi v primeru Plutona oziroma Ker 12. Direktor družbe Ker 12 je bil v času pripojitve podjetja Pluton gradenje Hrvat Branko Bradvica. Ko je šel Ker 12 novembra 2013 v stečaj, je stečajna upraviteljica Ermina Bajuk Bradvico pozvala k izročitvi poslovne dokumentacije družbe. A Bradvica se ni odzval, zato ga je upraviteljica ovadila policiji. Pogreb podjetja Pluton gradnje je bil s stečajem družbe Ker 12 končan. Dokumentacija o poslovanju Plutona je izginila, ostali pa so nepoplačani dolgovi do delavcev, dobaviteljev, bank in države v skupni višini 14 milijonov evrov. Od tega je Ker 12 delavcem ostal dolžan vsaj za dobrih 60.000 evrov bruto plač, regresa in odpravnin, je razvidno iz stečajne dokumentacije. Nadaljnjih 10,7 milijona evrov je Ker 12 dolžan Družbi za upravljanje terjatev bank, torej posredno vsem davkoplačevalcem. Kot rečeno, je dolžan tudi za dobrih 180.000 evrov davka.
Umik premoženja iz Plutona
Hkrati s pogrebom Pluton gradenj in Oberona so pogrebniki podjetij poskrbeli tudi za prenos premoženja in poslov obeh družb na nova podjetja. S tem so želeli to premoženje izmakniti upnikom. Kako je potekal prenos poslov, je razvidno iz primera gradnje Sparovega trgovskega centra v Škofji Loki. Uradni investitor gradnje trgovskega centra je bilo Petkovo podjetje Oberon. Parcele, na katerih so gradili Spar, so bile takrat v lasti Pluton gradenj. To podjetje je bilo tudi glavni izvajalec gradbenih del na Sparovem centru.
Oberon je junija 2012 dobil gradbeno dovoljenje za Sparov center, nato pa so v Škofji Loki pričeli z gradnjo. Že v času gradnje Oberon ni mogel več poravnavati obveznosti do podizvajalcev. Kot rečeno, se je nato leta 2013 zgodil pogreb Oberona in Plutona. Hkrati so pogrebniki podjetij prenesli parcele za gradnjo Sparovega centra na novo podjetje, imenovano Projekt 10. Ta manever je bil ključen pri prenosu premoženja in poslov z zadolženega Plutona na neobremenjeno podjetje Projekt 10. Projekt 10 so ustanovili marca 2013, resnični lastniki tega podjetja pa so skriti. Projekt 10 je namreč v lasti britanske družbe Deanhall Enterprises Limited, slednja pa je v lasti podjetja Alpha Investments Group iz ameriške zvezne države Delaware. Za podjetja iz Delawara podatki o lastništvu, kot rečeno, niso dostopni.
Projekt 10 je z Zvonkom Petkom povezan tudi prek direktorjev podjetja. Direktor Projekta 10 je bil namreč Jure Paušer iz Petrovč v Savinjski dolini, ki je Petkov nečak. Drugi direktor Projekta 10 pa je bil Darjo Pungartnik, ki je bil pred tem že direktor Pluton gradenj. Po ustanovitvi Projekta 10 sta direktorja slednjega Upravno enoto Škofja Loka zaprosila za spremembo investitorja gradnje Sparovega centra. Spremembo investitorja so na upravni enoti potrdili oktobra 2013 in s tem je Projekt 10 od propadlega Oberona tudi uradno prevzel posel izgradnje Sparovega centra v Škofji Loki. Tako je bilo končano še zadnje dejanje v shemi opeharjenja upnikov Pluton gradenj in Oberona. Upniki obeh podjetij so ostali nepoplačani, posli in parcele pa so se znašli na novem, neobremenjenem podjetju Projekt 10.
Nadaljnji posli gradbincev s Celjskega
Po propadu Plutona in Oberona se je Zvonko Petek, kot gre sklepati iz javno dostopne dokumentacije, umaknil iz gradbenih poslov. Nadaljeval jih je njegov nečak Jure Paušer. A tudi ti novi posli niso bili preveč uspešni. Podobno kot Pluton in Oberon je v stečaju leta 2017 pristalo tudi podjetje Projekt 10. To podjetje je upnikom dolžno 7,8 milijona evrov. Od tega kar 6,5 milijona evrov dolguje Družbi za upravljanje terjatev bank, finančni upravi pa dolguje 296.000 evrov davka.
Jure Paušer je bil lastnik še nekaterih drugih podjetij, ki so se ukvarjala z gradbeništvom. Njihova usoda je podobno klavrna. Vsem je posle dal tudi Spar Slovenija. Paušerjevo podjetje GT Nepremičnine je leta 2013 za Spar gradilo 5,5 milijona vreden trgovski center v Kopru. GT Nepremičnine so finančni upravi trenutno dolžne med 100.000 in 300.000 evrov davka. Letos je v stečaju pristalo tudi podjetje JVG, ki je bilo med letoma 2012 in 2015 prav tako v lasti Paušerja – direktor JVG-ja pa je bil Paušer celo do leta 2017. Koliko to podjetje dolguje upnikom, še ni znano. Je pa posle JVG-ju med drugim spet priskrbel Spar – JVG je namreč leta 2015 zgradil šest milijonov vreden Sparov center v Medvodah.
Nenavadna vloga Spara
V vsaki zgodbi opeharjenja upnikov se zastavlja vprašanje, kdo takšna dejanja omogoča in zakaj zanje nihče ne odgovarja. Primer Pluton gradenj in Oberona lepo pokaže, katere inštitucije so pripomogle k nastali situaciji. V oči najprej zbode nenavadna vloga trgovca Spar Slovenija. Težave v sodelovanju Spara s podjetji Zvonka Petka in nato njegovega naslednika Jureta Paušerja so se pojavile že vsaj v začetku leta 2013 z gradnjo trgovskega centra v Škofji Loki. Gradnja centra bi morala biti končana že v začetku leta 2013. Zaradi finančnih težav in mahinacij umikanja premoženja so center odprli šele leto dni kasneje – februarja 2014.
Kljub temu so v Sparu po sporni gradnji trgovskega centa v Škofja Loki podjetjem Jureta Paušerja podelili nove posle. Kot rečeno, je najprej leta 2013 Paušerjevo podjetje GT nepremičnine zgradilo omenjeni 5,5 milijona evrov vreden nakupovalni center v Kopru. Nato je Paušerjev Projekt 10 leta 2014 zgradil 5,1 milijona vreden Sparov trgovski center v Laškem. Leta 2015 je sledila še gradnja šest milijonov vrednega Sparovega centra v Medvodah – tega je gradilo nekdanje Paušerjevo podjetje JVG. Dajanje nadaljnjih poslov Paušerjevim podjetjem se zdi nenavadno tudi zato, ker so vodilne v Sparu podizvajalci opozorili na sporne poslovne prakse Paušerjevih gradbenih podjetij. Eden izmed podizvajalcev Pluton gradenj, podjetje Info Data, ki je gradilo Sparov center v Škofja Loki, je generalnega direktorja Spara Igorja Merviča že maja 2013 z dopisom (hranimo ga v uredništvu) opozorilo na sporno poslovanje Plutona in Projekta 10.
V dopisu so med drugim zapisali: "Info Data smo podjetje, ki smo kot podizvajalci podjetja Pluton gradnje, d. o. o., v celoti kupili material za izdelavo, izdelali in zmontirali objekt Spar Škofja Loka. Kot ste gotovo obveščeni, so lastniki podjetja Pluton gradnje, d. o. o., podjetje 'nekomu' prodali in 'naslednji dan' odprli nova podjetja, s katerimi nadaljujejo z deli na vašem objektu. Naše podjetje Info Data, d. o. o., od podjetja Pluton gradnje od začetka gradnje pa do danes ni prejelo niti centa plačila od projekta, ki je po pogodbi vreden 236.000 evrov." Podjetje Info Data je zaradi neplačanih računov Plutona končalo v stečaju, lastniki Info Date pa za razliko od Plutonovih niso uporabili uslug pogrebnikov podjetij in posledično v stečaju izgubili celo podjetje z vsem njegovim premoženjem.
Podjetje Spar Slovenija smo zaprosili za pogovor z direktorjem Igorjem Mervičem, v katerem smo ga želeli vprašati, zakaj so nadaljevali sodelovanje s podjetji Jureta Paušerja. Našo prošnjo so zavrnili.
Zapisali so le: "Spar Slovenija je trgovsko podjetje, ki se ukvarja s trgovinsko dejavnostjo in ne deluje na področju gradbeništva. S podjetji, ki jih omenjate, nismo neposredno povezani, saj je gradnja trgovskih centrov v domeni lastnikov zemljišč, ki so pristojni za najem in koordinacijo s podizvajalci. Dogovor za odkup trgovskih centrov v Sparu namreč sklenemo na podlagi ponudbe lastnikov zemljišč, na katerih se centri zgradijo. Ponudniki nam zagotovijo izgradnjo trgovskega centra 'na ključ,' ki ga podjetje Spar Slovenija odkupi šele po zaključku gradnje. Iz tega razloga nismo pristojni za podajanje odgovorov na vprašanja, povezana s temo, ki jo pokrivate, in vaš predlog za osebno srečanje vljudno zavračamo."
Nedejavnost davčne uprave
Primer pogreba Pluton gradenj in Oberona kaže tudi na počasno ukrepanje davčne uprave. Ta primer je namreč pod drobnogled vzelo tudi računsko sodišče. V revizijskem poročilu z naslovom Izterjava davka od dohodkov pravnih oseb iz leta 2016 so zapisali, da so v primeru Plutona in Oberona "družbeniki družbo kot pravno osebo zlorabili s ciljem, da bi oškodovali upnike oziroma da bi v svojo korist ali v korist druge osebe zmanjšali premoženje družbe". Davčni urad pa te zlorabe ni pravočasno zaznal, so še zapisali revizorji računskega sodišča.
Kako je to vidno v primeru Plutona oziroma Oberona? Podjetje Oberon je bilo pred pripojitvijo Plutonu, ki se je zgodila marca 2013, državi dolžno 185.000 evrov davka na dodano vrednost. Šlo je za neplačane davke za obdobje med decembrom 2011 in marcem 2012 ter za november 2012. A davčna uprava tega dolga od Oberona ni izterjala – pa čeprav bi ga lahko. Podjetje Oberon je imelo namreč po ugotovitvi računskega sodišča konec leta 2012 še dovolj sredstev, da bi ta davek tudi poravnalo.
Finančna uprava je tako davčni dolg ob stečaju zdajšnjega lastnika Oberona, podjetja Ker 12, prijavila kot terjatev v stečaju. Zaradi umika premoženja iz družbe Ker 12 pa ni znano, kolikšne so možnosti, da dobi država poplačanega vsaj del tega davka. Finančna uprava je sicer kot odgovor na očitke revizorjev navedla, da davka od Oberona niso izterjali, ker so imeli takrat težave s svojim informacijskim sistemom. Kot je razvidno iz odgovora finančne uprave, zapisanega v revizijskem poročilu, informacijski sistem v tistem obdobju še ni znal slediti pripojitvam in prenosom podjetij, zato na finančni upravi tudi niso bili pravi čas seznanjeni z delovanjem pogrebnikov podjetij v primeru Plutona in Oberona. Spomnimo, o fiasku s prenovo informacijskega sistema finančne uprave, ki je državi povzročil desetmilijonsko škodo, smo že leta 2015 poročali tudi pri Pod črto.
To ni edini dolg podjetja Ker 12 do države. Kot smo v okviru teme o jamstveni shemi poročali lani, je podjetje Pluton gradnje leta 2009 in 2010 od države dobilo tudi poroštvo za posojila v višini 581.000 evrov. Ker Pluton posojil ni vrnil, je morala država iz proračuna bankam nakazati 522.701 evrov. Država je nato sicer od Plutona v stečaju do danes uspela dobiti 207.466 evrov poplačila za unovčeno poroštvo bank. Preostalih 315.235 evrov pa smo bankam poplačali davkoplačevalci.
Koliko upnikov podjetja Ker 12, ki je prevzelo družbi Oberon in Pluton, bo na koncu stečaja dejansko poplačanih, ni znano. Kot rečeno, je upraviteljica v stečaju priznala za dobrih 14 milijonov evrov terjatev delavcev, podizvajalcev, države in bank do podjetja Ker 12. Do danes ji je uspelo prodati za tri milijone evrov premoženja, ki je ostalo podjetju Ker 12. Veliko večino tega denarja je dobila Družba za upravljanje terjatev bank, ki je prevzela dolgove komercialnih bank do podjetja Ker 12.
Koliko denarja bodo na koncu iz stečaja Ker 12 dobili upniki, še ni znano. Trenutno namreč na sodišču še kar poteka tožba za vrnitev dobra dva milijona evrov vrednih nepremičnin v stečajno maso Ker 12. Kot je razvidno iz stečajne dokumentacije, so odgovorni v podjetju Pluton gradnje pred njegovim propadom tudi te nepremične prenesli na njihovo novo podjetje – že omenjeni Projekt 10. Stečajna upraviteljica ta prenos izpodbija na sodišču.
A tudi morebiten uspeh stečajne upraviteljice na sodišču ni razlog za zadovoljstvo. Kot smo zapisali zgoraj, je tudi Projekt 10 nato končal v stečaju, upnikom pa dolguje 7,7 milijona evrov. Če bo stečajni upraviteljici Ker 12 nepremičnine uspelo vrniti v stečajno maso tega podjetja, bo manj na voljo za upnike podjetja Projekt 10. Največ dolgov do Projekta 10 – kar 6,5 milijona evrov – pa ima prav tako Družba za upravljanje terjatev bank.
Počasno delo policije
V primeru umikanja premoženja iz podjetja Pluton gradnje in Projekt 10 je nenavadna tudi vloga policije. Na celjski policijski upravi so nam potrdili, da so prijavo suma nezakonitih dejanj v primeru teh podjetij dobil že leta 2014. Prijavo je po naših informacijah podal eden od podizvajalcev Pluton gradenj. Kriminalista, ki preiskujeta zadevo, sta pogovor s prijaviteljem, od katerega sta nato pridobila tudi dokumentacijo, pomembno za kazenski postopek, opravila šele leta 2018. Od prijave na policijo do obiska kriminalistov pri prijavitelju so tako minila kar štiri leta.
Na celjski policijski upravi so nam v odgovoru zapisali da je "v primerih, ko gre za gospodarsko kriminaliteto, kjer je zaradi velike količine dokumentacije, ki rezultira v bolj ali manj zapletenih poslovnih odnosih, treba izvesti veliko aktivnosti, posledično obravnava posameznih zadev traja dlje časa. Veliko število obravnavanih tovrstnih kaznivih dejanj, še posebej v obdobju prejema konkretne prijave, so ta čas do aktivne faze predkazenskega postopka še podaljšale."
Zapisali so še, da primer aktivno preiskujejo. Zbrali naj bi vso potrebno dokumentacijo, ki se nanaša na sporne posle, zadeva pa naj bi bila na policiji zaključena v naslednjih mesecih.
Če sklepamo iz podobnih primerov, bo do morebitnega sojenja v zadevi najverjetneje minilo še vrsto let.
Vpleteni odgovornost valijo eden na drugega
Pri Pod črto smo za odziv na očitane sporne posle podjetij Pluton Gradnje, Oberon, Ker 12 in Projekt 10 prosili tudi nekdanje odgovorne v teh podjetjih. Nekdanji direktor Plutona in nato Projekta 10 Darjo Pungartnik nam je zatrdil, da v sporno umikanje premoženja ni bil vpleten, o teh zadevah pa naj bi največ vedel nekdanji lastnik Pluton gradenj, Zvonko Petek. Zvonko Petek nam je v pogovoru povedal, da s spornim poslovanjem Plutona in Oberona ni imel nič in da o teh poslih največ ve njegov nečak in nekdanji direktor podjetja Projekt 10, Jure Paušer. Jure Paušer je v odgovoru na našo prošnjo zapisal, da ima zaradi zaposlitve v Projektu 10 "še vedno precej nevšečnosti in težav, ki jih še vedno rešujem, zato v izogib dodatnim problemov izjav ne bi želel dajati". Zapisal je še, da v spornih postopkih poslovanja podjetij ni sodeloval, da pa bi več o tej temi verjetno lahko povedal – Zvonko Petek.
Članek objavljamo v sodelovanju z neodvisnim medijem za za preiskovalno novinarstvo Pod črto. Članek je del projekta Pogrebniki podjetij (https://podcrto.si/nov-projekt-na-pod-crto-pogrebniki-podjetij/), ki ga sofinancira Veleposlaništvo ZDA v Ljubljani. Mnenja, ugotovitve, sklepi in priporočila v članku so avtorjeva in ne odražajo nujno stališč zunanjega ministrstva ZDA.
