Gregor Grosman
Ob dnevu varne uporabe interneta, ki je bil letos 7. februarja, je Statistični urad RS postregel z nekaj zanimivimi informacijami o tem, kako se v svetovnem spletu znajdemo Slovenci in za kaj internet najpogosteje uporabljamo. Do informacij seveda že zdavnaj ne dostopamo več zgolj s pomočjo stacionalnih računalnikov, ampak smo, zahvaljujoč pametnim telefonom, pri brskanju, pošiljanju elektronske pošte ali direktni komunikaciji preko številnih družbenih omrežij in aplikacij vse bolj mobilni. Letos so sicer posebno pozornost namenjali ozaveščanju otrok in najstnikov o neprimernih vsebinah na internetu in o negativnem vplivu nanje.
V prvem četrtletju 2022 je internet v Sloveniji uporabljalo 89 odstotkov oseb, starih od 16 do 74 let, kar je za le odstotek manj kot v EU. 84 odstotkov prebivalcev ga je uporabljalo vsak dan ali skoraj vsak dan, pri čemer izstopa starostna skupina 16 do 24 let. Mladi so internet dnevno uporabljali v 99 odstotkih, kar je za odstotek več kot statistika kaže za Evropsko unijo, navaja SURS. Največ prebivalcev, 80 odstotkov, je internet uporabljalo za pošiljanje ali prejemanje elektronske pošte, ta delež je med mladimi še višji in znaša 92 odstotkov. 64 odstotkov prebivalcev je izmenjavalo sporočila prek programov, kot so Viber, WhatsApp, Messenger in Snapchat, med mladimi 86 odstotkov, 63 odstotkov za sodelovanje v spletnih družbenih omrežjih, pri tem načinu uporabe moramo znova izpostaviti precej višji delež starostne skupine med 16 in 24 let, kjer znaša kar 90 odstotkov. Tudi bančništvo je postalo elektronsko in dostop do e-bank ima 57 odstotkov prebivalcev, spletnih nakupov pa se je v omenjenem obdobju poslužila polovica prebivalcev, med mladimi pa 63 odstotkov.
Uporaba interneta in spletnih storitev v Sloveniji
• Internet omogoča hitro iskanje najrazličnejših informacij, komunikacijo prek različnih kanalov, upravljanje financ, nakupovanje od doma, poslušanje glasbe, gledanje videoposnetkov.
• Štirje od desetih neuporabnikov interneta ne uporabljajo zaradi pomanjkanja znanja.
• Vloge ali zahtevka uradni ustanovi prek spleta zaradi pomislekov glede zaščite ali varnosti ni oddalo okoli 23.200 prebivalcev.
• Težave z zaščito ali zasebnostjo podatkov je imelo sedem od stotih mladih uporabnikov pametnih naprav.
• Elektronsko pošto je poslalo ali prejelo osem od desetih prebivalcev Slovenije.
• 49 odstotkov prebivalcev je v prvem četrtletju lanskega leta uporabljalo najmanj eno odprtokodno storitev ali program, med mladimi je delež uporabnikov odprtokodnih rešitev znašal 63 odstotkov.
SURS ugotavlja, da je pametni telefon za zasebne namene uporabljalo 85 odstotkov prebivalcev, 94 odstotkov med mladimi. Je pa kljub veliki razširjenosti pametnih mobilnikov v začetku lanskega leta še zmeraj 12 odstotkov prebivalcev uporabljalo tako imenovani klasični mobilni telefon. To je naprava, ki omogoča zgolj osnovne funkcije: klicanje in pošiljanje ter prejemanje SMS-sporočil. Teh je, razumljivo, bilo največ med starejšimi ljudmi.
Kljub širokim možnostim uporabe interneta je po podatkih SURS v prvem četrtletju lanskega leta 9 odstotkov prebivalcev odgovorilo, da ga še nikoli niso uporabljali. Najpogosteje gre za uporabnike v starostni skupini 65 do 74 let. V EU je delež neuporabnikov 7 odstotkov. Neuporabniki imajo za to različne razloge: 76 odstotkov jih interneta ne potrebuje, 42 odstotkov jih nima veščin za uporabo, 28 odstotkov ljudi internet ne zanima in 24 odstotkov jih meni, da so za njegovo uporabo prestari ali premladi. Pri 15 odstotkih je aktivnosti prek interneta namesto njih izvedla druga oseba, 8 odstotkov neuporabnikov ima pomisleke glede zasebnosti ali varnosti na internetu, pri tem na primer navajajo nezaupanje pri pošiljanju osebnih podatkov prek svetovnega spleta ali strahu pred računalniškimi virusi. Štirje odstotki prebivalcev pa preprosto ne zaupajo informacijam na internetu.
Prek interneta je povezanih vse več najrazličnejših naprav, ki se povezujejo v internet stvari (IoT). S pomočjo pametnih mobilnikov lahko številne sisteme tudi daljinsko upravljamo, prilagajamo nastavitve in na telefon dobivamo povratne informacije. Povezane so pametne ure, zvočniki, svetila, kurilne naprave, nadzorne kamere. SURS ugotavlja, da je takšne naprave uporabljalo 67 odstotkov prebivalcev, nekoliko več kot je delež uporabe v EU (64 odstotkov). Zanimiv pa je podatek, da se je pri uporabi pametnih naprav ali sistemov s težavami srečala več kot četrtina uporabnikov. Pri 3 odstotkih se je pojavila težava z zaščito ali zasebnostjo podatkov, na primer zaradi vdora v napravo ali razkritja osebnih podatkov.
